"Ali gradivo za samopomoč najbolj koristi tistim, ki pomoči v resnici ne potrebujejo?"

Knjige za samopomoč in osebnostno rast so najbolj prodajane knjige našega časa. S polic vabijo naslovi, ki obljubljajo korake k sreči, boljšim odnosom, samozavesti in ljubezni do sebe. Skozi prebiranje podčrtujemo navdihujoče misli, ki nas najbolj nagovarjajo, iščemo vzporednice z lastnim življenjem in doživljamo pomembne trenutke novih spoznanj. Opolnomočeni in navdahnjeni zaradi prebranega gremo pogumno v prihodnost, trdno odločeni, da smo se dokopali do odgovorov in potrditev, ki smo jih dolgo iskali. 

A čez nekaj časa spoznamo, da nam pomembna zavedanja vendarle niso prinesla spremembe, ki smo si je želeli. V morju modrih nasvetov, predlogov, korakov in rutin zlahka pozabimo, da nobena količina informacij ne bo spremenila preprostega dejstva, da delanje sprememb na katerem koli področju življenja včasih zahteva globlje uvide vase, kot nam jih zmore dati knjiga in kot jih v resnici zmoremo delati sami, brez pomoči drugih. 

Ljudje svoje težave zavestno dojemamo na vse mogoče načine. Kako postati uspešnejši? Katere korake moram narediti za večjo samozavest? Kako v življenje priklicati pravega partnerja? Kako stopiti iz cone udobja? Kako izboljšati odnose v družini? Vse to so teme, s katerimi se srečuje večina izmed nas. A v vsaki od njih je temelj problema veliko globlje, kot se nam morda zdi na prvi pogled.

Pod najpogostejšimi tegobami, s katerimi se srečujemo ljudje, pogosto ležijo močno zasidrane čustvene rane, strahovi, občutki nevrednosti, travme in številne boleče vsebine, ki jih nosimo iz preteklosti. Vse našteto pa v mnogih primerih močno presega enostavno sledenje korakom, ki nas bodo vodili v razrešitev težave, ter zahteva bolj poglobljen in predvsem daljši proces, ki ga lahko delamo le v odnosu z drugim. Ljudje smo vendarle bitja odnosov – iz njih nastanemo in v njih se razvijamo. Kljub temu da se z nekaterimi knjigami neverjetno identificiramo, pa z njimi ne moremo ustvariti globljega odnosa, ki bi zdravil.

Seveda je gradivo za samopomoč in osebnostno rast pozitivna stvar, ko potrebujemo malce navdiha, motivacije ali le drugačnega pogleda na situacijo, v kateri smo se znašli. Velikokrat predstavlja tudi neke vrste izhodišče za ukvarjanje s seboj, zlasti tistim posameznikom, ki se doslej niso srečevali s podobnimi temami. Prav tako nam omogoči projiciranje lastnega sveta v zapisano ter vzpodbudi k razmišljanju o sebi, odnosih, življenju. S pomočjo tovrstnega gradiva lažje razumemo lastne izkušnje in doživimo 'aha trenutke', ki odstrejo nova obzorja. 

Po drugi strani pa lahko v gradivu naletimo tudi na sprožilce, ki nas močno vznemirijo in pretresejo, morda celo odprejo stare rane, za katere smo mislili, da so zaceljene. V takšnih primerih samopomoč ni več niti koristna niti udobna in je jasen pokazatelj, da informacije niso več tolažilne ali vzpodbudne. Življenjske preobrazbe, ki zahtevajo globlja in mnogokrat tudi boleča soočenja s seboj, učinkovito dosežemo s pomočjo terapevta, ki je oseba z lastnimi izkušnjami, čustvi, sočutjem in sprejemanjem. Odnos z drugim je torej tisti, ki najbolj zdravi, sploh, če predstavlja varen prostor, ki ga v življenju nismo nikoli imeli.