Zagotovo drži, da je ena težjih sprememb, sprememba nas samih. Ljudje se skozi življenje oblikujemo, nadgrajujemo, venomer učimo in rastemo. V sami osnovi pa ostajamo ponavadi isti, kot smo bili nekoč. Ker imamo vsi slabe lastnosti in navade, ki jih nekateri zunanji opazovalci lažje opazijo, je prav, da si jih kdaj priznamo ter poskusimo spremeniti. Le na ta način lahko napredujemo in postanemo najboljša različica samih sebe. Je težko, pa vendar se na koncu obrestuje.

Poznamo 4 meje sprememb

Filozof Alain de Botton je opisal nekatere meje, ki vplivajo na spremembe v našem življenju in na katere moramo biti pripravljeni v medsebojnih odnosih.

Vsi težko uveljavljamo znatne življenjske spremembe

Četudi nam je omogočeno, da se lahko z vztrajnostjo spremenimo, je to ponavadi težko dosegljiv in dolgoročen cilj. Oseba, ki jo prosite, da spremeni določeno ravnanje ali mišljenje, se lahko odzove negativno na vašo opazko. Ali pa še slabše – vam lahko zatrdijo in obljubijo, da se bodo spremenili, s čimer vam dajo upanje, da bo še vse dobro, že v naslednjem trenutku pa ponovijo vedenjske vzorce. Pravzaprav obstaja možnost, zatrjuje Botton, da so vedeli za svojo pomanjkljivost, še preden ste jim jo očitali. "V najboljšem primeru lahko sklepamo, da nam bo v času, ko smo končno oblikovali in izustili vprašanje o spremembah, ki si jih želimo, nekdo na drugi strani naravnost povedal, da tega ne bo storil ali pa nas bo zavrnil na bolj graciozen način," je pojasnil Botton.

Čakati nekoga, da se bo spremenil, lahko privede do obojestranskih zamer

Ob vaših izraženih željah, da se nekdo spremeni, lahko tudi pričakujete naslednji odziv: "Zakaj bi se moral/a spremeniti? Ljubiti bi me moral/a takšno/ega, kot sem." Je torej narobe, če nekoga prosimo, da se spremeni? Kar se pogosto rado zgodi v takšnih primerih, je to, da vam oseba potem daje občutek slabe vesti in se izogiba soočenju s svojimi lastnimi pomanjkljivostmi. Dobite lahko tudi občutek, da se pogovarjate s steno.

V resnično zrelem odnosu sta obe osebi pripravljeni prisluhniti kritikam in željam drug drugega ter vsaj razmisliti o morebitnih spremembah, ki bi pozitivno vplivale na njuno razmerje. In tisti, ki se spremembam upirajo, pa četudi posredno, so jih po navadi resnično potrebni. Vendar, če bomo na silo pritiskali nanje, bomo s tem ustvarili kontra efekt in ne bomo dosegli ničesar, razen zamer in slabega počutja.

Obstaja lahko večji razlog, zakaj se nekdo noče spremeniti

Zakaj za nekoga spremembe, čeprav znatno majhne, predstavljajo tako velike težave? "Celotna osebnost nekoga lahko temelji na aktivnem prizadevanju, da ne bi vedel, čutil ali slišal določenih reči," pravi Botton. Z določenega vidika imamo vsi neke bolečine, vzorce in slabe izkušnje iz preteklosti ali celo v sedanjosti, ki jih potiskamo nekam globoko v nezavedno. "To pa se lahko kaže skozi samouničevalno ali odklonsko vedenje, kot so prekomerno poseganje po alkoholu, zavedna preobremenjenost z delom ali razdražljivo vedenje," doda Botton. Zato se moramo zavedati, da se v določenih primerih pravzaprav ne soočamo z osebo, ki se ne bi želela spremeniti, temveč je pred nami človek, ki ima določene travme.

Ko se tega zavedamo, hkrati ustvarimo prostor za empatijo do naše ljube osebe, ki zavrača spremembe vedenja. Kar pa seveda nikakor ne pomeni, da mora biti vaša potrpežljivost do njih neskončna.

Morda pa krivda ne tiči v drugi osebi, ampak v vas samih

To je zagotovo nekaj, kar si zelo težko priznamo. Če se konstantno ponavljajo določeni vzorci in se ljudje do vas grdo vedejo, potem se morate morda vprašati, ali razlog pravzaprav tiči v vas samih. Vi namreč ste tisti, ki lahko ustavite takšno vedenje in pokažete, da imate toliko samospoštovanja, da ne boste dovolili, da bi vas kdo zatiral, poniževal ali na kakršen koli drug način užalil. Takrat se morate vprašati: "Zakaj sem še vedno tukaj? Zakaj se vedno vračam, čeprav me vsakič znova prizadene?"

Pogosto smo pretirano navezani ali vpeti v nek odnos in ne zmoremo prekiniti začaranega kroga. "Bi mogoče nekega dne spremenili to, da vedno čakamo križem rok, da se bo oseba nasproti nas spremenila in raje spremenimo sami sebe in naš odnos do osebe?" je za konec vprašal Botton.

Ne obstaja zakon, ki bi nam veleval, da moramo ostati in vztrajati v odnosu z osebo, ki ne želi spremeniti vzorcev vedenja, s katerimi nas vsakič znova prizadene. Takšno razmerje je namreč enostransko in prav gotovo ne dolgotrajno. Ne glede na to, kako močna so še vedno vaša čustva do nekoga, morate pomisliti nase in svoje počutje postaviti na prvo mesto. Pomembno je, da se o svojih čustvih pogovorite z nepristranskimi osebami, za katere veste, da jim lahko zaupate in če je potrebno, spremenite svoje življenje na boljše tako, da odkorakate od nezdravega odnosa, ki vas duši.