Naši odnosi z najbližjimi se odvijajo na podzavestni ravni. To, kar nam je všeč pri njih, le težko ubesedimo, običajno to naklonjenost lažje povežemo s prijetnimi občutki, ki nas prevevajo, ko smo z njimi. Gre za posebno kemijsko povezavo, ki nam omogoča sinhroniziranost. To pomeni, da si lahko zaključujemo stavke, beremo misli, ponavljamo iste geste, morda celo govorimo na enak način. To je znak močne in globoke povezanosti, ki jo imenujemo tudi zrcaljenje. Pri ljudeh, ki so si zelo blizu, se ujemata celo srčni utrip in dihanje.
Zrcaljenje se dogaja takrat, ko se naše vedenje ujema z vedenjem drugega, bodisi gre za glas, besede, neverbalne znake (geste, telesna drža, gibanje). Zrcaljenje v odnosih je nezaveden pojav, ki ustvari občutek dobrega počutja, saj smo zasnovani tako, da privlačimo podobne ljudi, kot smo sami.
Veščine učinkovitega zrcaljenja so priljubljene tudi v vseh poklicih, kjer je v ospredju delo z ljudmi. Ko je zrcaljenje izvedeno tako, da drugi tega ne opazi, lahko govorimo o učinkovitem zrcaljenju. Naj navedemo nekaj primerov, ki jih izpostavljajo raziskave.
– Natakarice so z zrcaljenjem dobile višje in pogostejše napitnine.
– Prodajalci so dosegli višjo prodajo in bolj pozitivne ocene dela
– Na fakulteti se je več študentov strinjalo, da bodo napisali nalogo za drugega.
– Moškim so bile ženske, ki so zrcalile, bolj všeč.
Kako so odkrili zrcalne nevrone?
V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja so raziskovalci Univerze v Parmi delali poskuse z opicami vrste makake. Odkrili so, da se posamezni nevroni aktivirajo le ob določenih motoričnih aktivnostih opic – npr. takrat, ko so prijemale hrano. Jih je pa precej presenetilo odkritje, da so isti nevroni postali aktivni tudi takrat, ko so opice samo gledale, kako je raziskovalec pobral hrano. Vodja raziskave je menil, da bi nam ti nevroni lahko pomagali razjasniti, kako nam uspe "brati misli" drugih ljudi, biti empatični. Iz tega torej lahko sklepamo, da nam že samo opazovanje nekega dejanja aktivira ista področja možganov, kot jih ima aktivirana tisti, ki ga opazujemo. Te ugotovitve so nato postane temelj za zrcalne nevrone.
Kako uspešno zrcaliti
Kot že rečeno, s pravilnim zrcaljenjem ustvarjamo v odnosih močno povezanost z drugim. Seveda vse skupaj ne sme spominjati na norčevanje ali slabo igro, ampak mora delovati pristno in za drugo osebo nevidno.
– Najprej vzpostavite povezavo s sogovornikom
Za začetek osebi posvetite popolno pozornost, in sicer tako, da ste neposredno obrnjeni proti njej. Postati mora center vašega zanimanja. Pri tem seveda ne gre brez očesnega stika, katerega mora biti ravno prav – če ga je premalo, se počutimo, da sogovornika ne zanimamo, če ga je preveč, se počutimo nelagodno. Najdite ravno pravo mero, ki je nekje vmes, to pomeni gledanje v oči in občasni umiki oči vstran. Na ta način poskrbimo za izločanje oksitocina, hormona, ki ustvarja občutke topline in ugodja, ko smo z nekom zares povezani. Uporabimo lahko tudi trojno kimanje. Raziskave so pokazale, da če boste pokimali 3-krat, bo oseba govorila več oz. 3–4-krat dlje kot sicer, saj se bo počutila slišano, razumljeno, pomembno. Z drugimi besedami, kimanje pomeni pritrjevanje in vsem je všeč, če se sogovornik strinja z nami, kajne? Koristno je tudi, če lahko v začetku pogovora sprožimo vprašanja, na katere bo sogovornik odgovoril 3-krat pritrdilno.
Gre lahko seveda za povsem banalna vprašanja, v smislu: "Kako slabo je vreme te dni, je tako?" "Kako prijetna je ta kavarna/restavracija." Velja tudi zanimivo pravilo, ki pravi, da se moramo pretvarjati, da je ta oseba najzanimivejša, kar smo jih kdaj srečali, a kmalu zatem prenehajmo igro in postanimo avtentični. Po vsem tem se bo zrcaljenje začelo dogajati povsem spontano, ne da bi morali o tem razmišljati. Kljub temu pa vseeno predstavljamo še nekaj tehnik zrcaljenja, ki jih lahko uporabite za vajo ali grajenje medsebojne povezanosti z drugimi.
– Tempo in glasnost govora
Veliko ljudi meni, da se zrcaljenje nanaša samo na posnemanje fizičnih gest, kot so denimo popravljanje las, dvig kozarca, premik roke ali telesa itd. A zrcaljenje se nanaša tudi na neverbalna področja, kot je hitrost in glasnost govora osebe. Če govori hitro, navdušeno in glasno, povečajte glasnost in energijo tudi vi. Če je oseba na drugi strani ‘mehkejša’, ton govora tih, počasnejši in sproščen, se uravnajte na njen tempo. Ujemanje hitrosti in glasnosti je zelo enostavna tehnika, ki je tudi manj očitna kot fizična dejanja.
– Identificirajte znak za potrditev
Če ste zelo pozorni na sogovornika, boste kmalu opazili njegov najljubši znak za potrditev, ki ga uporablja vseskozi in je na nek način del njega. Vsak ga ima. To je lahko hiter dvig obrvi, lahko je posebna gesta z rokami ali kaj drugega. Razmislite, kaj uporabljate vi, ko se z nekom močno strinjate ali mu želite pritrditi. Tekom pogovora skušajte zrcaliti njegov način potrditve – če je to dvig obrvi, enako storite tudi vi. Na ta način boste sogovorniku dali vedeti, da sta pravzaprav enaka in da ga povsem razumete, ne da bi vam bilo treba kar koli izreči.
– Testiranje povezave
Ta del ni obvezen, če pa vseeno želite preizkusiti trdnost povezave s sogovornikom, lahko naredite očitno dejanje, ki ni povezano z vašim pogovorom, in preverite, ali ga je sogovornik prezrcalil.
Pozor! Velja poudariti, da vedno zrcalite pozitivne neverbalne znake in geste in nikoli negativnih. Zrcaljenje lahko hitro deluje kot slaba manipulativna tehnika, če se oseba tega loti na neprimeren način in brez občutka. V tem primeru bo sogovornik kaj hitro začutil, da je na drugi strani nepristna in neiskrena oseba.
Viri: Beyond Words, Psycnet /Mirroring, National library of medicine / Mimicry, Science of people
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV