V 70. letih prejšnjega stoletja je psiholog Paul Eckman opredelil šest vrst osnovnih čustev, za katere je menil, da so v vseh človeških kulturah splošno doživete. Čustva, ki jih je identificiral kot osnovna, naj bi čutili vsi: sreča, žalost, gnus, strah, presenečenje in jeza. Pozneje je svoj seznam osnovnih čustev razširil še na naslednja: ponos, sram, zadrega in vznemirjenje.

Združevanje čustev

Psiholog Robert Plutchik je 'izdelal' tako imenovano 'kolo čustev', ki ga je mogoče primerjati z barvno paleto. Po mnenju omenjenega psihologa naj bi bilo čustva mogoče kombinirati v različna občutja, podobno kot lahko mešamo med seboj barve v različne odtenki. Po tej teoriji bolj osnovna čustva delujejo kot gradniki. Bolj zapletena, včasih mešana čustva, pa so mešanica teh bolj osnovnih. Na primer, osnovna čustva, kot sta veselje in zaupanje, se lahko kombinirajo, da ustvarijo ljubezen.

Študija iz leta 2017 pri tem kaže, da je veliko več osnovnih čustev, kot so verjeli v preteklosti. V študiji, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so denimo raziskovalci opredelili kar 27 različnih kategorij čustev.  Poglejmo si prej omenjenih šest osnovnih. 

Sreča

Od vseh različnih vrst čustev je sreča ponavadi tista, za katero si ljudje najbolj prizadevamo. Sreča je pogosto opredeljena kot prijetno čustveno stanje, za katero so značilni občutki zadovoljstva, veselja, zadovoljstva, zadovoljstva in dobrega počutja. Raziskave o sreči so se od šestdesetih let prejšnjega stoletja močno povečale v številnih disciplinah, vključno z vejo psihologije, znano kot pozitivna psihologija. Ta vrsta čustva se včasih izrazi skozi nasmejan obraz, sproščena telesna drža, razburljiv in prijeten način govora. 

Čeprav sreča šteje za eno temeljnih človeških čustev, kultura močno vpliva na stvari, za katere mislimo, da bodo ustvarile srečo. Na primer, vplivi pop kulture ponavadi poudarjajo, da nam bo doseganje določenih stvari, na primer nakup stanovanja ali visoko plačana služba, prineslo srečo, a vsi vemo, da temu ni tako – seveda, če v to kot posamezniki ne verjamemo.  Realnosti tega, kar dejansko prispeva k sreči, so pogosto veliko bolj zapletene in bolj individualizirane. Ljudje že dolgo verjamejo, da sta sreča in zdravje povezana, raziskave pa podpirajo idejo, da lahko sreča igra vlogo tako v telesnem kot tudi v duševnem zdravju. Sreča je bila povezana z različnimi izidi, vključno s povečano dolgoživostjo in večjim zakonskim zadovoljstvom. Nasprotno pa je bila nesreča povezana z različnimi slabšimi zdravstvenimi rezultati. Stres, tesnoba, depresija in osamljenost so bili na primer povezani z znižano imuniteto, povečanim vnetjem in krajšo življenjsko dobo.

Žalost

Žalost je druga vrsta čustev, ki jo pogosto opredeljujejo kot prehodno čustveno stanje, za katerega so značilni občutki razočaranja, žalosti, brezupnosti, nezainteresiranosti in dušenega razpoloženja. Tako kot druga čustva je tudi žalost nekaj, kar občasno doživljamo prav vsi ljudje. V nekaterih primerih lahko ljudje doživijo dolgotrajna in huda obdobja žalosti, ki se lahko spremenijo in vodijo tudi v depresijo. Žalost se lahko izrazi na več načinov, vključno z jokom, slabšim razpoloženjem, letargijo, tihostjo in denimo umikom od drugih. Vrsta in resnost žalosti se lahko razlikujeta glede na osnovni vzrok, in seveda glede na to, kako se ljudje spopadamo s takšnimi občutki. 

Dojemljivost žalosti in spopadanje z njo je tako pri vsakem posamezniku drugačno. Žalost lahko ljudi pogosto privede do mehanizmov za spopadanje, kot so izogibanje drugim, samozdravljenje in preganjanje negativnih misli. Takšno vedenje lahko dejansko poslabša občutke žalosti in podaljša trajanje tega čustva.

Strah

Strah je močno čustvo, ki pa ima lahko pomembno vlogo pri preživetju. Ko se soočamo, s kakšno nevarnostjo in doživimo strah, gremo skozi tisto, kar je znano kot odziv na boj ali beg. Naše mišice postanejo napete, srčni utrip in dihanje se povečujejo, um pa postane bolj buden in telo pripravi, da bodisi beži pred nevarnostjo, bodisi ostane in se bori. Strah se na telesni ravni izraža v obliki razširjenih oči, telo se tako rekoč skuša skriti in se potegne vase, fiziološke reakcije pa so predvsem hitro dihanje, povečan srčni utrip, lahko tudi potenje. Seveda pa vsi ne doživljamo strahu na enak način. Nekateri ljudje so morda bolj občutljivi na strah in nekatere situacije. Določene okoliščine, lahko pa tudi predmeti lahko bolj sprožijo veliko bolj intenzivno reakcijo tovrstnega čustva. 

Strah je torej čustveni odziv na takojšnjo grožnjo – bodisi realno, bodisi namišljeno. Če je potenciran, lahko vodi tudi v vsesplošno tesnobo. Socialna anksioznost na primer vključuje predvideni strah pred socialnimi situacijami. Nekateri ljudje po drugi strani dejansko iščejo situacije, ki izzovejo strah. Ekstremni športi in druga vznemirjenja lahko vzbujajo strah, vendar se zdi, da nekateri uspevajo in celo uživajo v takšnih občutkih. Večkratna izpostavljenost predmetu ali situaciji strahu lahko na drugi strani privede tudi do poznavanja in naklonjenosti tovrstnih situacij, kar lahko zmanjša občutke strahu in tesnobe.

Gnus

Gnus je še eno od prvotnih šestih osnovnih čustev, ki jih je opisal Eckman. Gnus se lahko kaže na več načinov, vključno z odvračanje od predmeta gnusa, bruhanje ali zadrževanje, gubanje nosu in ukrivljanje zgornje ustnice. Ta občutek 'odbojnosti' lahko izvira iz številnih stvari, vključno z neprijetnim okusom, pogledom ali vonjem. Raziskovalci menijo, da se je to čustvo razvilo kot reakcija na živila, ki so lahko škodljiva ali usodna. Ko na primer ljudje vonjajo ali okušajo hrano, ob kateri jim postane slabo, je gnus tipična reakcija. Ljudje seveda lahko doživljamo gnus iz moralnega vidika, ko denimo opazujemo druge, ki se ukvarjajo s čim, ali delajo nekaj, kar se nam osebno zdi neokusno, nemoralno ali celo slabo. 

Jeza

Jeza je lahko posebej močno čustvo, ki ga zaznamujejo občutki sovražnosti, vznemirjenosti, frustracije in antagonizma do drugih. Tako kot strah lahko tudi jeza igra vlogo v boju našega telesa proti 'kritični' situaciji, predmetu ali človeku. Medtem, ko ob omembi jeze pogosto mislimo, da je to negativno čustvo, je včasih lahko dobra stvar. Lahko konstruktivno pomaga razjasniti naše lastne potrebe v odnosu, prav tako pa nas lahko motivira za ukrepanje in iskanje rešitev za stvari, ki nas mučijo. Jeza pa seveda na drugi strani postane težava, kadar je pretirana ali izražena na načine, ki so zdravju nevarni ali škodljivi za druge. Nenadzorovana jeza se pri tem lahko hitro spremeni v agresijo, zlorabo ali nasilje. Ta vrsta čustev ima lahko tako duševne kot telesne posledice. Nenadzorovana jeza lahko otežuje sprejemanje racionalnih odločitev in lahko celo vpliva na naše fizično zdravje. Močno jo povezujemo s koronarnimi boleznimi srca in tudi s sladkorno boleznijo. Povezana je tudi z vedenjem, ki predstavlja tveganje za zdravje, kot so agresivna vožnja, uživanje alkohola in kajenje.

Presenečenje

Presenečenje je še ena od šestih osnovnih vrst človeških čustev, ki jih je prvotno opisal Eckman. Presenečenje je običajno precej kratko, zanj je značilen fiziološki odziv začudenja, ki sledi nečemu nepričakovanemu. Ta vrsta čustev je lahko pozitivna, negativna ali nevtralna. Na primer, neprijetno presenečenje lahko povzroči, da nekdo skoči izza drevesa in vas prestraši, ko ponoči hodite do svojega avtomobila. Primer prijetnega presenečenja bi bil prihod domov, da bi ugotovili, da so se vaši najbližji prijatelji zbrali za praznovanje vašega rojstnega dne. Za presenečenje so pogosto značilni dvig obrvi, razširitev oči in odpiranje ust. 

Druge vrste čustev

Šest osnovnih čustev, ki jih je opisal Eckman, so le del različnih vrst čustev, ki so jih ljudje sposobni izkusiti. Eckmanova teorija kaže, da so ta osnovna čustva univerzalna v kulturah po vsem svetu. Vendar pa druge teorije in nove raziskave še naprej raziskujejo številne različne vrste čustev in njihovo razvrščanje. Eckman je pozneje na svoj seznam dodal še številna druga čustva, vendar je predlagal, da v nasprotju s svojimi prvotnimi šestimi čustvi ni vseh teh nujno mogoče kodirati z obraznimi izrazi. Čustva, ki jih je pozneje opredelil, so vključevala prezir, zadovoljstvo, sramoto, vznemirjenje, krivdo, ponos, olajšanje, zadovoljstvo in denimo sramoto. 

Tako kot pri mnogih konceptih v psihologiji se tudi vsi teoretiki ne strinjajo glede tega, kako razvrstiti čustva ali pa katera so dejansko osnovna čustva. Medtem ko je Eckmanova teorija ena najbolj znanih, so drugi teoretiki predlagali svoje ideje o tem, kakšna čustva predstavljajo jedro človeške izkušnje. Nekateri raziskovalci na primer nakazujejo, da obstajata samo dve ali tri vrste osnovnih čustev. 

Drugi so predlagali, da bi morali čustva razdeliti v določeno 'hierarhijo'. Primarna čustva, kot so ljubezen, veselje, presenečenje, jeza in žalost, se lahko nato razdelijo na sekundarna čustva. Ljubezen je na primer sestavljena iz sekundarnih čustev, kot sta naklonjenost in hrepenenje. Sekundarna čustva se lahko nato še nadaljnjo razdelijo na tista, ki jih imenujemo terciarna čustva. Sekundarno čustvo naklonjenosti vključuje terciarna čustva, kot so všečnost, skrb, sočutje in nežnost.

Čustva igrajo pomembno vlogo pri tem, kako živimo svoje življenje, od tega, kako se v današnjem življenju ukvarjamo z drugimi, do vplivanja na odločitve, ki jih sprejemamo. Z razumevanjem nekaterih različnih vrst čustev lahko pridobimo globlje razumevanje, kako se ta čustva izražajo in kakšen vpliv imajo na naše vedenje. Pomembno pa si je zapomniti to, kar trdijo različni psihologi in raziskovalci - nobeno čustvo ni otok zase.

Povzeto po Verywellmind