Videti je bil povsem običajen fant

Ko je danes 24-letna Lindsie tistega nedeljskega dopoldneva pred 13 leti stopila v trgovino najboljšega prijatelja, kjer je delala njena mama in kjer je tudi sama občasno pomagala, je mislila, da je pred njo še en tipičen delovni dan. A že ob prihodu je videla, da je nekaj drugače. Njenemu najboljšemu prijatelju Lawrencu je družbo delal njegov bratranec Ziyad, ki ga Lindsie do takrat še nikoli ni videla. A videti je bil prijazen, povsem običajen fant. Medtem ko je Lawrence odprl trgovino in se ukvarjal s strankami, je Lindsie urejala pisarniške stvari v zadnjem delu trgovine. V pisarni je bil tudi Ziyad in med njima je stekel povsem vsakdanji pogovor – o ljudeh, ki jih oba poznata, o športu, avtomobilih, vremenu. Nato pa ji je Ziyad začel govoriti opolzke stvari. ''Počutila sem se zelo neprijetno, zato sem vstala in odšla do Lawrenca. A mu nisem povedala za bratranca. Zdaj vem, da bi takrat morala kaj reči,'' se tistega usodnega dne spominja Lindsie.

''Bila sem prepričana, da se meni ne more zgoditi!''

Nekaj ur kasneje se je Lindsie morala vrniti v pisarno, da dokonča delo, ki ga je imela. Za njo je kmalu prišel tudi Ziyad in takrat se je zgodilo nekaj, kar takrat 13-letna Lindsie niti v najhujši nočni mori ni pričakovala. ''Zgrabil me je za roke in me odvlekel v kopalnico. Kričala sem na vse grlo, a mi je z roko prekril usta in me utišal. Začel si je odpenjati hlače in takrat sem vedela, kaj me čaka. Popolnoma sem okamenela. Od groze se nisem mogla niti premakniti. Ko je končal, se je oblekel in odkorakal stran, kot da se ni zgodilo nič. Jaz pa sem ostala tam, vsa v solzah. In ko je odšel skozi vrata, je s seboj vzel tudi moj ponos, mojo varnost in mojo nedolžnost,'' pripoveduje Lindsie, ki so ji po tem grozljivem dogodku po glavi rojile grozljive misli: ''Kaj če povem, kaj se je zgodilo, pa mi nihče ne bo verjel? Je bila moja krivda, sem ga s čimer koli izzvala? Le kako mi je lahko to naredil bratranec najboljšega prijatelja? Ta in še številna druga vprašanja so mi rojila po glavi. In čutila sem takšen bes, strah, hkrati pa tudi sram in krivdo. Predvsem pa sem bila šokirana, ker se je to zgodilo ravno meni. Ves čas sem namreč živela v prepričanju, da se meni kaj takšnega ne more zgoditi.''

Zbrala je pogum in spregovorila

Kljub številnim pomislekom se je mlada Lindsie opogumila in o grozljivem dogodku spregovorila. Najprej je povedala kar najboljšemu prijatelju Lawrencu, čeprav jo je posilil ravno njegov bratranec. Kljub temu ji je Lawrence verjel in ji rekel, naj naredi, kar se ji zdi prav. Tako je Lindsie za posilstvo povedala tudi svoji družini, ki ni niti za trenutek podvomila v njeno zgodbo. ''Vsa družina je jokala z menoj – starši, oba brata in sestra. Nato je mama poklicala policijo in dogodek smo prijavili. Potem so me policisti odpeljali v bolnišnico, kjer so me pregledali zdravniki in z mojega telesa vzeli vse dokaze,'' se spominja Lindsie. ''Še isti večer so se policisti odpravili k Ziyadu domov, ta je rekel, da me ni posilil, da sem v spolni odnos privolila. Kasneje, ko se je začelo sojenje, si je izmišljeval vedno nove zgodbe in kljub vsemu so ga na sodišču oprostili, češ da dokazi niso dovolj trdni.''

Njeno življenje je še vedno obrnjeno na glavo

Enajst let kasneje se Lindsiejino življenje še vedno ni vrnilo na stare tire. Lindsie je pred nekaj leti proti Ziyadu sprožila civilno tožbo, ki še vedno ni dobila epiloga. In medtem ko se njen primer še vedno vleče po sodišču, se Lindsie spopada z depresijo in od številnih skrbi, strahov, tesnobe je dobila tudi rane na želodcu. Ponoči ima še vedno nočne more in brez prižgane televizije sploh ne more zaspati. Kljub temu da je zaradi posilstva njeno življenje v ruševinah in je le senca tistega, kar bi lahko bilo, če tistega usodnega nedeljskega dneva ne bi prišla v prijateljevo trgovino, Lindsie ostaja optimistična: ''Vem, da se bodo stvari obrnile na boljše in da bom sčasoma sposobna spet normalno zaživeti. A trenutno je še vedno težko. Zelo težko.''