Ko se po pogovarjamo s sočlovekom, je popolnoma normalno, da je v našem umu prisotnih nešteto misli. Morda se nam veliko dogaja in razmišljamo o vseh drugih stvareh, ki jih moramo še postoriti. Morda smo se pred kratkim prepirali s partnerjem in smo zaradi tega še dodatno razburjeni. Morda pa celo dejansko poslušamo človeka, a hkrati zgolj čakamo, kdaj bomo mi na vrsti, da povemo svoje. 

Vsakodnevni življenjski izzivi so razlog, da naš um med pogovorom odtava na različne kraje, a ravno zaradi tega človeka nasproti nas velikokrat ne slišimo, kljub temu, da ga poslušamo. To, predvsem to, pa velikokrat negativno vpliva na naše odnose. 

Poslušati proti slišati 

Kot smo že omenili, mnogo ljudi enači ta dva pojma, četudi ne bi mogla biti bolj različna. Poslušanje je aktiven, prostovoljen in nameren proces, ki vključuje osmišljanje besed in zvokov, ki jih slišite; zahteva vašo pozornost. Lahko pa razvijete čustveni odziv na tisto, kar slišite. Poslušanje z namenom razumevanja imenujemo aktivno poslušanje.

Če na primer poslušate nekoga, ki govori o težkem dnevu, ki ga je imel v službi, boste verjetno vso pozornost namenili njemu. Ko bo človek govoril, boste začeli razumeti, kakšne so bile njegove izkušnje in vpliv nanje. To vam bo pomagalo do premišljenih komentarjev in postavljanja ustreznih vprašanj za nadaljnje razumevanje njegovih izkušenj.

Tako poslušanje kot slišanost imata v našem življenju pomembno vlogo. Poslušanje je oblika čutnega vnosa, medtem ko je slišanost po mnenju psihologa Workmana način vzpostavljanja povezav z drugimi ljudmi. Smo namreč družbena bitja, ki imajo univerzalno potrebo po povezanosti in pripadnosti. Poslušanje je tisto, kar nam omogoča, da razvijemo večjo radovednost do izkušenj drugih ljudi, omogoča pa nam tudi povečano sočutje in empatijo ter povezanost. Če ne poslušate in dejansko ne slišite drugih ali vas ti ne poslušajo, lahko to negativno vpliva na vaš občutek povezanosti in pripadnosti. 

Kaj pomeni slišati, a ne poslušati?

''Ljudje pogosto poslušajo z namenom, da se odzovejo, namesto da bi dejansko želeli slišati človeka. To pomeni, da se bolj zanašajo na sluh kot na poslušanje,'' pravi Workman. Zakaj prihaja do tega? Najpogostejši razlog naj bi po mnenju omenjenega psihologa bil, da se morda nismo naučili poslušati. Morda ste zaposleni, raztreseni ali sanjarite skozi dan. Morda imate socialno tesnobo, zaradi česar je lahko težje poslušati, ker ste osredotočeni na načrtovanje, kaj boste povedali naprej, ali pa ste zaskrbljeni, kaj drugi mislijo o vas. Posledica neposlušanja je, kot že omenjeno, da se morda težko počutimo povezani z drugimi.

Možno je tudi, da vas morda preprosto ne zanima, kaj ima človek za povedati, v tem primeru Workman pravi, da je pomembno preveriti svoje vrednote in se zavedati, kakšne vrste povezav in odnosov so za vas pomembne in kakšen komunikacijski partner želite biti. Z drugimi besedami – poglejte, kakšne ljudi imate ob sebi.

Nasveti za boljše poslušanje

Če si postavite jasen cilj, da delate na svojih sposobnostih poslušanja, vam lahko to pomaga bolj konkretno razmišljati, kako, kdaj in s kom lahko vadite. Zavedanje vam pomaga, da ste bolj prisotni. Vadite ga lahko preprosto tako, da opazite, na kaj ste v nekem trenutku pozorni; je to oseba, ki govori z vami ali ste pozorni na kaj drugega? Če je vaša pozornost namenjena nečemu drugemu, se lahko rahlo preusmerite nazaj na osebo, tako da opazite spremembe v njenem glasu, besede, ki jih uporabljajo, in njihovih neverbalnih izrazih.

Opustite sodbe in predpostavke - ko stvari presojate in domnevate, v bistvu zaprete vrata novim informacijam, kar pomeni, da boste manj pozorno poslušali. Odpuščanje sodb in predpostavk vam bo pomagalo tudi, da postanete bolj radovedni. Ne pravijo brez razloga, da je v vseh odnosih v našem življenju najbolj pomembna komunikacija. Bistveno je, da se naučimo 'slišati' človeka, ne da zgolj poslušamo. Aktivno poslušanje in odziv na sočloveka nam dasta ravno to, kar smo poudarjali med zapisom – občutek povezanosti in pripadnosti s sočlovekom. 

Vir: verywellmind, webmd