Vizita.si
Posttravmatska stresna motnja-1

Duševno zdravje

Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?

Neja Rems Arzenšek
08. 06. 2022 05.00
0

Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.

Vsak, ki doživi travmatičen dogodek, ne razvije PTSD. Normalno je, da imate po travmatičnem dogodku močne občutke tesnobe, žalosti ali stresa. Nekateri ljudje lahko po travmatičnem dogodku doživljajo nočne more in ponavljajoče se spomine na dogodek ali pa imajo težave s spanjem, vse omenjeno pa še ni nujno simptom posttravmatske stresne motnje. Za PTSD mora biti izpolnjenih tako imenovanih pet diagnostičnih kriterijev, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. 

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnjaFOTO: Dreamstime

Merila diagnosticiranja PTSD

Merilo A: stresor

Izpostavljenost smrti, resnim poškodbam ali spolnemu nasilju na enega ali več naslednjih načinov: 

– dogodek ste neposredno doživeli,

– osebno ste bili priča dogodku, ki se je zgodil nekomu drugemu,

– izvedeli ste za bližnjega sorodnika ali prijatelja, ki je doživel nesrečno ali nasilno smrt ali pa mu je ta pretila,

– večkrat ste bili posredno izpostavljeni podobnim neprijetnim dogodkom. To se lahko zgodi med poklicnimi dolžnostmi (prvi posredovalci ali strokovnjaki, ki so večkrat izpostavljeni določenim situacijam). 

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnjaFOTO: Dreamstime

Merilo B: simptomi vdora

Travmatični dogodek se vztrajno in vedno znova doživlja na enega ali več naslednjih načinov. 

– Ponavljajoči se neprostovoljni vsiljivi spomini. Otroci, starejši od šestih let, lahko ta simptom izrazijo s ponavljajočo se igro, v kateri so izraženi vidiki travme.

– Travmatične nočne more ali vznemirljive sanje z vsebino, povezano z dogodkom. Otroci imajo lahko zastrašujoče sanje brez vsebine, povezane s travmo.

– Disociativne reakcije, kot so prebliski, v katerih se zdi, da se izkušnja ponavlja. Ti se lahko pojavijo v kontinuumu, ki sega od kratkih epizod do popolne izgube zavesti.

– Intenzivna ali dolgotrajna stiska po izpostavljenosti travmatičnim opomnikom.

– Izrazita fiziološka reaktivnost, kot je pospešen srčni utrip, po izpostavljenosti travmatičnim opomnikom.

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnjaFOTO: Dreamstime

Merilo C: izogibanje

Vztrajno izogibanje bolečim opomnikom, povezanim s travmo, po dogodku, kar dokazuje en ali oba naslednja znaka:

– izogibanje mislim ali občutkom, povezanim s travmo,

– izogibanje zunanjim opomnikom, povezanim s travmo, kot so ljudje, kraji, pogovori, dejavnosti, predmeti in situacije.

Merilo D: negativne spremembe v razpoloženju

Negativne spremembe v spoznanju in razpoloženju, ki so se začele ali poslabšale po travmatičnem dogodku, kar dokazujeta dva ali več od naslednjih znakov.

– Nezmožnost spominjanja ključnih značilnosti travmatičnega dogodka. To je običajno disociativna amnezija, ki ni posledica poškodbe glave, alkohola ali drog.

– Vztrajna in pogosto izkrivljena negativna prepričanja ter pričakovanja o sebi ali svetu, denimo 'slab/-a sem' ali 'svet je nevaren'.

– Vztrajno čutenje krivde za povzročitev travmatičnega dogodka.

– Vztrajna negativna čustva, vključno s strahom, grozo, jezo, krivdo ali sramom.

– Izrazito zmanjšano zanimanje za dejavnosti, ki so bile včasih prijetne.

– Občutek ločenosti ali odtujenosti od drugih.

– Vztrajna nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev, kot so sreča, ljubezen in veselje.

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnjaFOTO: Dreamstime

Merilo E: spremembe v vzburjenosti in reaktivnosti

Spremembe vzburjenja in reaktivnosti, povezane s travmo, ki so se začele ali poslabšale po travmatičnem dogodku, vključno z dvema ali več od naslednjih znakov:

– razdražljivo ali agresivno vedenje,

– samodestruktivno ali nepremišljeno vedenje,

– potreba po tem, da smo neprestano 'na preži', ker nam nekdo nekaj hoče,

– pretiran prestrašen odziv v normalnih situacijah, 

– težave s koncentracijo,

– motnje spanja.

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnjaFOTO: Shutterstock

Merilo F: trajanje

Vztrajanje simptomov po merilih B, C, D in E več kot en mesec.

Merilo G: funkcionalen pomen

Pomembna stiska ali prizadetost, povezana s simptomi, na različnih področjih življenja, denimo v socialnem ali poklicnem življenju.

Merilo H: izključitev

Izključitev iz socialnega, družbenega in poklicnega življenja ter z drugih področij, kar pa ni posledica zdravil, uporabe snovi ali drugih bolezni.

Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnja FOTO: Shutterstock

Druga diagnostična orodja

Poleg zgoraj omenjenih pravil za ocenjevanje meril za PTSD bo strokovnjak verjetno želel opraviti fizični pregled, da bi preveril zdravstvene težave, ki bi lahko prispevale k simptomom ali pa jih povzročale. Verjetno bo priporočena psihološka ocena, ki vam omogoča, da se s svojim strokovnjakom odkrito pogovorite o nekaterih dogodkih, ki so privedli do določenih občutij. Med to oceno lahko bolnik govori o znakih in simptomih, ki jih doživlja, ter o njihovem trajanju in stopnji intenzivnosti.

Kdaj poiskati pomoč?

Izčrpavajoči simptomi PTSD lahko otežijo življenje, delo in interakcijo z ostalimi. Pravzaprav se veliko ljudi, ki se spopada s posttravmatsko stresno motnjo, zateče k nezdravim oblikam obvladovanja, kot sta zloraba substanc in samopoškodovalno vedenje, da bi zmanjšali čustveno stisko ali pobegnili iz nje. Če imate omenjene simptome več kot mesec dni, je vsekakor priporočljiv pogovor s strokovnjakom! 

Včasih ljudje po travmatični izkušnji verjamejo, da bodo njihovi simptomi sčasoma izginili. Pri določenih ljudeh se čez čas res zmanjšajo ali popolnoma izginejo, vendar ne pri vseh. Simptomi se lahko pojavijo tudi dolgo po travmatičnem dogodku, zaradi česar je simptome težko povezati s PTSD. 

Viri: webmb / veryvellmind / thehealthy

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662