Dejstvo je, da nam ne pomagajo še tako kakovostni tečaji in delavnice za osebno rast, niti obiskovanje strokovne pomoči in intenzivno delo na sebi, če nimamo urejenih ključnih potreb, ki ohranjajo naše psihofizično zdravje. Morda minimaliziramo pomen ustrezne prehrane in jemo nekakovostno, neredno, ali pa v hrani celo utapljamo svoja nerazrešena čustva. Če temu pridružimo še sedeče delo, neaktiven življenjski slog in mačehovski odnos do svojega telesa, si rezultate lahko predstavljamo. Ker sta telo in um med seboj neločljivo povezana, nas takšne navade hitro pripeljejo do slabega telesnega in duševnega počutja, kar vodi v začaran krog nezadovoljstva s seboj in življenjem. 

Duševno zdravje in telesna aktivnost

Številne raziskave že dlje časa govorijo v prid redne telesne vadbe. Ljudje, ki v svojo dnevno ali tedensko rutino uvedejo športno aktivnost, imajo boljše duševno zdravje in psihično počutje ter nižjo stopnjo duševnih motenj. Kaže se, da je telesna aktivnost pri blagi depresiji lahko tako učinkovita kot antidepresivi ali kognitivno vedenjska terapija. Ljudje, ki redno telovadijo, to počnejo zaradi boljšega počutja, saj gibanje dviga razpoloženje, izboljšuje koncentracijo ter pomaga razviti bolj pozitiven pogled na svet. Znanstveniki so si enotni, da je povezava med duševnim zdravjem in telesno aktivnostjo nedvomno kompleksna in čeprav nekatera vprašanja še vedno ostajajo brez jasnih odgovorov, so nekatere razlage sledeče.

→ Redna vadba lahko pomembno vpliva na kakovosten spanec, ta pa pomaga uravnavati razpoloženje. 

→ Vadba povečuje raven energije, izboljšuje samopodobo in pomaga izboljšati občutek nadzora ter spopadanja s stresorji.

→ Ljudje, ki redno telovadijo, poročajo o pozitivnih občutkih pri doseganju ciljev. 

→ Vadba odvrača od negativnih mislih in ponuja priložnost za nove izkušnje. Ravni hormonov, kot so serotonin, endorfini in stresni hormoni, se med vadbo spreminjajo. 

→ Vadba ponuja tudi priložnosti za druženje in sklepanje novih poznanstev. 

→ Fizične koristi vadbe so pomembne tudi za ljudi z duševnimi boleznimi, saj imajo ti večje tveganje za razvoj kroničnih telesne bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen, artritis ...

Duševno zdravje in prehrana 

To, kar jemo, ne vpliva samo na fizično zdravje, temveč lahko vpliva tudi za duševno zdravje. Povezava med prehrano in čustvi izhaja iz tesnega odnosa med možgani in prebavnim traktom – slednjega pogosto imenujemo tudi ‘drugi možgani’. Prebavni trakt je dom milijarde bakterij, ki so povezane s proizvodnjo nevrotransmiterjev, kemičnih snovi, ki nenehno prenašajo sporočila iz črevesja v možgane. Uživanje uravnotežene prehrane spodbuja rast ‘dobrih’ bakterij, kar pozitivno vpliva na proizvodnjo nevrotransmiterjev. V tem primeru možgani prejemajo pozitivna sporočila, kar se odraža tudi v čustvih. Ko vzpostavimo zdravo in uravnoteženo prehrano, imamo manj težav z nihanjem razpoloženja, smo videti bolj srečni in mladostni in imamo boljše sposobnosti osredotočanja. 

→ Raziskave so pokazale, da lahko naše črevesje odraža naše počutje: če smo pod stresom, se lahko to pospeši ali upočasni. Zdrava hrana za naše črevesje (in možgane) vključuje sadje, pisano zelenjavo, stročnice in probiotike. Zelo blagodejno delujejo tudi fermentirana živila, kot so kislo zelje in repa, kimči, miso, kombuča.

→ Prehrana v sredozemskem slogu (z veliko zelenjave, morskimi sadeži, svežimi zelišči, česnom, oljčnim oljem, žitaricami in zrni), dopolnjena z ribjem oljem, lahko zmanjša simptome depresije. Hranila, ki jih velja posebej izpostaviti so: cink, omega 3 maščobne kisline, vitamin B12 in C ter železo.

→ Kofein in čokolada lahko zavedeta možgane, da začnejo sproščati hormone, ki nam jih morda primanjkuje in tako začasno spremeni razpoloženje. Slaba stran tega je, da se razpoloženje sicer hitro dvigne, a tudi hitro upade. Uživanje prevelikih količin kofeina lahko povežemo tudi s težavami s spanjem, kar lahko poslabša razpoloženje, povzroči razdražljivost in tesnobnost. 

→ Hrano nekateri uporabljajo tudi kot mehanizem za spopadanje s čustveno bolečino ali kot način samoobvladovanja. V tem primeru se je pomembno dokopati do jedra težav in jih ustrezno razrešiti. 

→ Uživanje obrokov z drugimi ljudmi ima številne psihološke, socialne in biološke koristi. Daje nam občutek rutine, priložnost za razmislek o dnevu in občutek povezanosti z drugimi.

Zdrava prehrana in redna telesna aktivnost sta pomembna gradnika duševnega zdravja. Če temu dodamo preživljanje časa v naravi, izogibanje nezdravim razvadam, vzpostavljanje rutine spanja, oblikovanje podporne mreže ljudi in osvajanje konstruktivnih mehanizmov za spopadanje s stresorji, lahko na ta način uspešno gradimo in ohranjamo uravnoteženo življenje. 

Vir: BetterHealth / MentalHealthOrg