Da do takšnega obupa ne bi prišlo in da bi posameznik znal sproti predelati svoje stiske, pa je, kot poudarja Zavasnikova, treba poskrbeti že pri vzgoji otrok. ’’Če želimo preprečevati samomor, moramo za to poskrbeti, še preden se pojavi suicidalna ogroženost. Pomembno je, da za to poskrbimo že v družini, da bodo otroci odraščali v varnem okolju, ki jih bo opremilo s sposobnostmi za spopadanje s problemi in bo nudilo načine reševanja stisk. Da se bo potem, ko posameznik odraste, lahko vključil v delovno okolje, v različne organizacije, društva, kjer se bo potrjeval na različnih področjih, tako da bo ob stiski imel možnost najti tudi tista področja pri sebi, ki ga držijo pokonci v življenju in ga povezujejo z življenjem. Pomembno je še, da bo zdravstvo organizirano tako, da bo lahko pomagalo rizičnim skupinam, da bodo osebe, ki so v stiski, ki razmišljajo o samomoru, dobile čim hitrejšo in čim bolj strokovno pomoč. Na ta način bomo skupaj lahko še naprej zniževali količnik samomora in pomagali ljudem, da preživijo. Da bomo prišli z visokih mest na svetu nekje v zlato sredino.’'

Samomor pogostejši pri moških

V zadnjih desetih letih je sicer prišlo do pomembnega zmanjšanja števila samomorov, saj se je ta številka zmanjšala za kar 30 odstotkov, kljub vsemu pa je število 437 še vedno preveliko. Predvsem je samomor pogostejši pri starejši populaciji in pri moških, kjer je razmerje žensk proti moškim ena proti štiri. ’’Vzrok za to, da je samomor pogostejši pri moških, je najverjetneje v tem, da moški izbirajo bolj agresivne oblike samomora, ki večinoma na koncu privedejo do smrti, ženske pa večkrat storijo poskus samomora. Eden od razlogov je tudi ta, da moški manjkrat poiščejo pomoč, ko so v stiski,’’ pojasni Tančič Grumova. Poleg tega se za to obliko umrljivosti pogosteje odločajo starejši ljudje po 65. letu starosti: ’’Smo družba starih ljudi in imamo vse več starostnikov, poleg tega se s starostjo pojavijo kronična obolenja, starostna depresija, vse manj je ljudi v njihovi bližini,’’ pojasni predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bodgan Dobnik. Zavasnikova pa dodaja, da je pri starejših težava tudi v tem, da nekateri izgubijo upanje. ’’Pri starejših se zmanjša upanje. Upanje, kaj bo, načrtovanje prihodnosti, če je še okolje takšno, ki jih spravlja v stisko, pa je ogroženost še večja.’’ Sicer pa že dolgo tudi velja, da med bolj ogrožene regije spadajo ljudje v vzhodni Sloveniji, kjer je količnik samomora najvišji, najnižji pa je v jugozahodni Sloveniji.

Čeprav bi mnogi mislili, da bo gospodarska kriza povečala stopnjo umrljivosti zaradi samomorov, pa na IVZ tega trenda za zdaj ne opažajo. ’’Na podlagi te statistike zato težko govorimo o negativnem vplivu gospodarske krize na problematiko samomora, res pa je, da težko predvidevamo, kakšne posledice bo imela recesija v prihodnosti,’’ je povedala mag. Alenka Tančič Grum.

A prav zato je pomembno, da smo v času gospodarske krize, ko se posamezniki lahko znajdejo v hudi stiski, še bolj pozorni na zgornje opozorilne znake in da vemo, kako ob njih ravnati. Vsekakor pa je na prvem mestu, tako kot je poudarila Zavasnikova, medčloveška pomoč, pogovor in razumevanje.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na