Impulzivnost je povsem naravno vedenje, ki ga nadzorujejo možganski mehanizmi, bistveni za preživetje vseh vrst. Zdrava impulzivnost nas vzpodbudi k akciji in reakciji, ko je to potrebno. Nezdrava (nefunkcionalna) impulzivnost pa je opredeljena kot dejanja, ki jih ne moremo predvideti, ki so prezgodaj izražena, pogosto nepremišljena, nepotrebno tvegana in neprimerna situaciji, zato jih večino povezujemo z neželenimi rezultati. 

Zgodovinsko gledano je bila definicija impulzivnosti dokaj nedosledna, četudi raziskave tega področja segajo kar 2500 let nazaj. Glede na nedavne psihološke študije pa je v današnjem času v ospredju več teorij o impulzivnosti. Nekateri trdijo, da je impulzivnost vedenjski pojav, drugi zagovarjajo, da gre za kognitivni pojav, obstajajo tudi biološki, nevropsihološki in biosocialni pogledi na to področje. Ena od študij je pokazala, da so imele osebe z nižjo ravnjo dopamina višjo stopnjo impulzivnega vedenja, kar ponuja biološko razlago impulzivnosti. 

»Raziskovalci so odkrili več vidikov impulzivnosti: motorična aktivacija (dejanje brez razmišljanja) kognitivni (hitro odločanje), nenačrtovanje (zmanjšanje usmerjenosti v prihodnost), nepazljivost (neosredotočenost na nalogo).«

Mnogi raziskovalci ločujejo tudi med funkcionalno in nefunkcionalno impulzivnostjo in s tem pojasnjujejo, da ni vsaka impulzivnost negativna. Impulzivno ukrepanje se kaže kot koristno, če gre za odziv na krizno situacijo. Prav tako pride prav, če nas impulzivnost vodi k preizkušanju stvari, ki segajo izven območja udobja. Seveda pa vsa impulzivna vedenja nimajo pozitivnih posledic. 

Dolgotrajno in pogosto impulzivno vedenje je v mnogih primerih kategorizirano kot simptom večjih težav, zlasti kadar vodi do povzročanja škode sebi ali drugim. Ko se namreč razvije dosleden vzorec impulzivnega vedenja, lahko to označimo kot simptom, če impulzivna dejanja negativno vplivajo na posameznikovo vsakodnevno delovanje. Ker lahko nefunkcionalno impulzivnost spremljajo negativni učinki visoko tveganega vedenja, jo pogosto najdemo med merili za številna stanja duševnega zdravja, zlasti pri: 

- hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti (ADHD),

- bipolarni motnji (zlasti manične epizode),

- motnjah osebnosti (mejna, antisocialna osebnost, narcisistična),

- motnjah prehranjevanja,

- motnjah nadzora impulzov (patološko hazardiranje, kleptomanija, piromanija, trihotilomanija) in

- zlorabah substanc ter zasvojenostih.

Čeprav je impulzivnost pogost simptom številnih duševnih in osebnostnih motenj, je pomembno omeniti, da vsi ljudje, ki doživljajo impulzivnost, ne izpolnjujejo meril za diagnozo. Impulzivnost je treba obravnavati kot zaskrbljujoč simptom le, če je človekovo delovanje nefunkcionalno ali če nenehno doživlja negativne posledice zaradi impulzivnih dejanj. Impulzivne osebe zaradi prenagljenih odločitev povzročajo škodo sebi in drugim, saj spodkopavajo odnose, obenem pa tovrstno vedenje (če ni kontrolirano) lahko vodi tudi v finančne in pravne težave. 

Korenine impulzivnosti

Impulzivnost je mogoče razložiti z genetiko, saj lahko poškodbe možganov v prefrontalni skorji povzročijo oslabljeno presojo in impulzivno vedenje. Impulzivnost velja tudi za naučeno težnjo, ki se lahko oblikuje že v zgodnjih letih otroštva v družini. Otroci se lahko naučijo nemudoma reagirati, da bi dobili, kar želijo, ali pa morda opazijo takšno vedenje pri starših. Nedavne raziskave kažejo, da zgodnja travma dejansko povzroči možganske spremembe, saj vpliva na rast prefrontalne skorje, ki je pomembna pri nadzoru impulzov. Velik odstotek oseb, ki so preživeli travmo (npr. spolne, fizične in čustvene zlorabe) je impulzivnih ali kasneje razvijejo osebnostne motnje, kot je denimo mejna osebnostna motnja ali druge motnje, kot je (kompleksna) posttravmatska stresna motnja. 

Prepoznavanje impulzivnosti pri sebi

Če nismo prepričani o tem, ali gre za impulzivnost, razdražljivost ali samo težko obdobje, si lahko pri prepoznavanju pomagamo s sledečimi vidiki: samokontrola, doslednost, načrtovanje, pozornost. 

→ Samokontrola: Zlahka postanete čustveni in hitro izrečete stvari, ki jih v resnici ne mislite ali jih pozneje obžalujete. Imate težave z obvladovanjem jeze in hitro postanete agresivni. Zlahka se prepustite takojšnjim užitkom, kot denimo promiskuitetno spolno vedenje, prenajedanje, pitje alkohola, kraje v trgovini ... Delujete na načine, ki ne vključujejo ocene tveganja: npr. nepremišljena vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, nezaščiten spolni odnosi ... Težave s samodisciplino in nezdravimi mehanizmi za spopadanje s stresom, kot denimo  zloraba drog in alkohola, samopoškodovanje, nakupovanje.

→ Doslednost: Pogosto odlašate in imate težave pri dokončanju tega, kar ste začeli. Pogosto se vam zdi, da ne morete ohraniti intimnih odnosov ali se vzdržati drame v svojih odnosih. Imate težave pri izvajanju obveznosti, kot so delovni projekti, izobraževalni tečaji, vzdrževanje gospodinjstva ... Potrebujete pogoste menjave delovnih mest, stanovanj, partnerskih odnosov …

→ Načrtovanje: Imate težave pri strukturiranju in organizaciji na več področjih svojega življenja.  Težko načrtujete vnaprej (npr. počitnice, dnevni urnik) ali sledite seznamu opravil. 

→ Pozornost: Imate težave z osredotočanjem, pogosto ste odsotni ali pozabljivi, misli vam begajo. 

Posledice impulzivnosti na različnih področjih življenja

→ Odnosi: impulzivnost v odnosih se pogosto kaže v obliki nenadnih čustvenih izbruhov, žaljivk, ustvarjanja drame, nepotrebnih konfliktov. 

→ Delovno mesto: impulzivnost je lahko škodljiva tudi za odnose in uspešnost na delovnem mestu. V interakciji s sodelavci lahko privede do napetosti in zamer, poruši ravnovesje in ustvari negativno vzdušje. Druga možnost je, da impulzivnosti privede do prenagljenih odločitev ali prekomernega prevzemanja odgovornosti. 

→ Telesno zdravje: impulzivno vedenje je lahko neposredno povezano tudi s telesom, in sicer v obliki epizod prenajedanja, zlorab alkohola in drugih substanc. Drugi bolj očitni primeri škodljivih učinkov impulzivnosti na telesno zdravje so povezani z nepremišljeno (nevarno) vožnjo, promiskuitetnim spolnim vedenjem in samopoškodovanjem. 

Impulzivno vedenje ni nujno razlog za skrb. Vsakdo kdaj pa kdaj deluje impulzivno, saj nekatere situacije od nas to zahtevajo. Osebe, ki pa se pogosto spopadajo s pomanjkanjem nadzora impulzov  in zaradi tega doživljajo negativne posledice, pa je koristno napotiti k iskanju pomoči. Prvi korak je lahko že osebni zdravnik, ki po svoji strokovni presoji ustrezno napoti k specialistom. Ko gre za terapevtske metode, pa raziskave kažejo, da je lahko učinkovita kognitivno vedenjska terapija, ki pomaga takšnim osebam prepoznati sprožilce in se naučiti veščin in strategij za upravljanje svojih odzivov. Poleg tega so lahko v pomoč tudi farmakološka sredstva, kot denimo antidepresivi, a mora o tem ustrezno presoditi psihiater. Impulzivnost je široka tema, razlogi zanjo pa so lahko številni, zato je pri prepoznavanju opisanih znakov in simptomov koristno obiskati strokovno pomoč.

Viri: BetterHelp / GoodTherapy / YouniverseTherapy