Čeprav se nam epizode smeha ali joka v življenju običajno dogajajo, ko smo priča sprožilnemu dogodku (misel, opazovanje ali poslušanje nečesa smešnega ali žalostnega), se pri psevdobulbarnem afektu lahko pojavljajo kjerkoli in kadarkoli, tudi brez posebnega razloga. Oseba s to motnjo veliko težje zadrži svoja čustva – lahko bi rekli, da so čustva 'bližje površini' in so lahko intenzivnejša ter dalj časa trajajoča kot običajno.

Motnja je neprijetna in moteča, zato pomembno vpliva na življenje teh oseb in njihove družinske člane. Pogosto povzroča zadrego in tesnobo, kar vodi v umik in socialno izolacijo. Pojavlja se pri osebah z določenimi nevrološkimi stanji ali možganskimi poškodbami, ki vplivajo na način, kako možgani nadzorujejo čustva. Psevdobulbarni afekt pogosto ostane neprepoznan ali pa preprosto zamenjan za motnjo razpoloženja, osebnostno motnjo, anksiozno motnjo ali shizofrenijo.

Intenzivnejši simptomi lahko povzročijo zadrego, anksioznost, depresijo in socialno izolacijo. Stanje lahko izrazito vpliva na sposobnost za delo in opravljanje vsakodnevnih obveznosti.

Kako prepoznamo psevdobulbarni afekt?

Primarni znak te motnje so pogosti, nehoteni in nenadzorovani izbruhi smeha ali joka. Pogosto so čustva pretirana in trajajo do nekaj minut. Smeh se pogosto spremeni v solze. Oseba se lahko začne smejati ali jokati tudi v povsem neprimernih situacijah ali pa brez očitnega razloga. Obrazna mimika se navadno ne ujema s čustvi. Ker motnja pogosto vključuje jok, se stanje lahko zamenjuje za depresijo ali bipolarno motnjo, vendar pa so epizode psevdobulbarnega afekta običajno kratke, medtem ko je za depresijo značilen vztrajen občutek žalosti. Izbruhi se pri tej motnji lahko zgodijo večkrat na dan ali nekajkrat na mesec. Čustvena obremenitev, ki spremlja takšno stanje, je zelo velika, saj močno vpliva na odnose in kakovost življenja.

Možni vzroki in povezana bolezenska stanja

Raziskovalci verjamejo, da je psevdobulbarni afekt lahko posledica poškodbe prefrontalnega korteksa, predela možganov, ki pomaga nadzorovati čustva. Prav tako igrajo pomembno vlogo tudi spremembe v nevrotransmiterjih, povezanih z depresijo ali manijo. Še druga možganska stanja, ki so pogosto povezana s to motnjo, vključujejo: alzheimerjevo bolezen, možganski tumor, demenco, Parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo, cerebralne lezije, možgansko kap ...

Psevdobulbarni afekt pogosto ostane nediagnosticiran ali napačno diagnosticiran kot vrsta motnje razpoloženja, zlasti kot depresija. To še posebej velja, če je jok pogosteje izraženo čustvo kot smeh. Velja poudariti, da izkazovanje čustev pri ljudeh s to motnjo ni v skladu z njihovim razpoloženjem ali pa je pretirano.

Nasveti za boljše obvladovanje napadov smeha ali joka:

- Počasno in globo dihanje med epizodo, dokler se ta ne umiri.

- Razmišljanje in osredotočanje na nekaj drugega med epizodo.

- Sproščanje ramenskih in obraznih mišic z namenom zmanjšanja napetosti.

- Spreminjanje položaja telesa.

- Ozaveščanje drugih oseb o svojem stanju, da vedo, kaj lahko pričakujejo.

Vira: MayoClinic / WebMD