Zakaj se nekateri lažje spopadajo s stresom zaradi novega koronavirusa? 

Pandemija koronavirusne bolezni je letos močno posegla v življenja ljudi in povzročila ogromno zaskrbljenosti, frustracij in stresa, ki so naravne in običajne reakcije na spreminjajoče se in negotove razmere, v katerih smo se znašli. Vsakdanjik se je nenadoma začel spreminjati pred našimi očmi, kar je številnim močno zamajalo tla pod nogami. A kar nas med seboj ločuje, je to, kako se na ekstremne položaje odzivamo. 

Številni raziskovalci na področju psihologije so v preteklih mesecih odkrivali tipe osebnosti, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a mnenja so bila različna. Nekateri so prepričani, da se ekstravertirani posamezniki težje spopadajo z vsemi ukrepi prav zaradi njihove potrebe po socialni interakciji, ki je v tem primeru okrnjena. Drugi trdijo, da so izjemno vestni in natančni ljudje zelo prizadeti zaradi svoje potrebe po ustaljeni rutini, strukturiranosti in produktivnosti. 

Spet tretji menijo, da so najbolj prizadete prav nevrotične osebe, in sicer zaradi težnje po tem, da slabe okoliščine spremenijo v še slabše. A ne glede na vsa odkritja in na trenutke tudi nasprotujoča si mnenja so strokovnjaki odkrili, da največjo odpornost in uspeh pri obvladovanju stresa pandemije kažejo ljudje, ki so čustveno stabilni – torej tisti, ki so zmožni zdržati tudi v težkih okoliščinah, obvladovati stiske in ostati produktivni. 

Štiri ključne lastnosti, povezane s psihično odpornostjo med pandemijo

● Čustvena stabilnost: Čustveno stabilni ljudje navadno bolje obvladujejo stres, nepredvidljive okoliščine pa jim ne spodmaknejo tal pod nogami toliko, da bi to močno vplivalo nanje. Izkazalo se je, da je čustvena stabilnost velikega pomena tudi pri spopadanju z vsemi ukrepi in spremembami, ki jih je prenesla pandemija. Na drugi strani pa imamo posameznike, ki so čustveno labilni – ti se na težji način spopadajo s kriznimi časi, doživljajo več osamljenosti in stisk. Slabše so opremljeni za učinkovito obvladovanje stresnih okoliščin, kamor spada tudi pandemija koronavirusne bolezni. 

● Pozitivna naravnanost na prihodnost: Velikega pomena pri spopadanju s stresnimi okoliščinami je tudi pozitiven in optimističen pogled v prihodnost, ki je značilen za ciljno usmerjene ljudi. Takšne osebe svojo energijo porabljajo za načrtovanje prihodnosti in osredotočenost na cilje, ki jih želijo osvojiti. Kaže se, da so takšni posamezniki drugi najuspešnejši pri premagovanju stresa pandemije. Razlog se najverjetneje skriva v tem, da svoje frustracije preusmerijo v produktivna prizadevanja, zaradi spremenjenih okoliščin, ki zadevajo socialno življenje, pa se ne obremenjujejo preveč.

● Pozitiven pogled na preteklost: Poleg pozitivne naravnanosti na prihodnost je pomemben tudi pozitiven pogled v nasprotno smer, torej v preteklost. Takšne osebe se z veseljem spominjajo prijetnih izkušenj in doživetij, ki so jih izkusile v življenju. Izkušajo nostalgijo, a tudi rade ohranjajo tesen stik s prijatelji in družino. Tudi ta tip ljudi se je s pandemijo sorazmerno dobro soočal, najverjetneje ravno zato, ker je osredotočenost na pozitivne spomine služila kot blažilec pred trenutnimi stresorji. Na drugi strani pa imamo tudi osebe, ki se preteklosti spominjajo z veliko obžalovanja in zamujenih priložnosti – takšni se spopadajo z večjo osamljenostjo, nezadovoljstvom in nesrečo. Vse ta spoznanja še bolj utrjuje mnenje strokovnjakov, da negativne osebnostne lastnosti postanejo še bolj negativne pri soočanju s stresom in negotovostjo pandemije. 

● Ekstrovertiranost: Sprva se je zmotno domnevalo, da so introvertiranim posameznikom v nasprotju z ektravertiranimi prihranjeni številni negativni učinki pandemije zaradi njihove minimalne potrebe po socialni interakciji. Ti naj bi se lažje soočali z izolacijo, pomanjkanjem druženja in podobno. A izkazalo se je, da so ekstravertirani posamezniki bolj psihično odporni, saj pogosteje doživljajo intenzivna pozitivna čustva. Na ta način lažje ohranjajo pozitivno razpoloženje in optimizem v težjih življenjskih okoliščinah, kot je pandemija covid-19. 

Izkazale so se tudi najučinkovitejše strategije pri soočanju s stresom, povezanim s pandemijo. Prva je pozitivno preoblikovanje, pri kateri gre za sposobnost, da tudi v negativnih dogodkih in okoliščinah najdemo pozitivne stvari. Druga je sprejemanje, ki pomeni, da se ne ukvarjamo s stvarmi, ki jih ne moremo obvladovati ali jih spremeniti. Tretja pa je duhovnost, pri kateri gre za iskanje tolažbe in upanja v različnih verskih ali duhovnih praksah. Vse našteto je torej najmočneje povezano z višjo psihično odpornostjo.

Kako lahko dvignemo ali utrdimo psihično odpornost? 

Naše (negativne) reakcije stresnim okoliščinam dodajo še večjo težo, zato je pomembno, da se v tem nepredvidljivem in nekoliko težjem času znamo podpreti. Ena od možnosti je s sočutjem do sebe. Kratke in enostavne prakse namenjene povečanju sočutja do sebe izboljšajo naše razpoloženje, zmanjšajo tesnobo in nam pomagajo, da se učimo iz preteklih napak. Začnemo lahko tako, da stopimo v stik s svojimi čustvi. Nekaj čisto naravnega je, da doživljamo strah, jezo, razočaranje, žalost, a za nekatere je stik s temi čustvi čustvi zelo naporen, zato se jim izognejo oz. jih potlačijo, zanikajo. Pomembno je zavedanje, da imajo vsa čustva svojo funkcijo, saj nas usmerjajo k upoštevanju ukrepov in ženejo k preživetju. 

Pomembno je tudi, da se povežemo s kolektivnim. V svojih občutkih se marsikdo počuti sam in morda celo edini, ki doživlja strah, negotovost, nezaupanje, čeprav navzven kaže drugače. Spomniti se je treba, da smo trenutno vsi v enakih ali podobnih okoliščinah. 

Koristna je tudi vadba čuječnosti, ki omogoča osredotočanje na sedanji trenutek namesto na negativne scenarije prihodnosti. Priporočljivo je poslušanje vodenih meditacij ali ukvarjanje s aktivnostjo, ki sprošča. 

Ena od ključnih stvari je tudi, da si znamo omogočiti počitek. Ker trenutno nismo v vsakdanjih razmerah, je pomembno, da do sebe nismo prestrogi v smislu doseganja standardov, zahtev, dosežkov. Letošnje leto je izredno za vsakogar izmed nas, vsak sam pa mora najti v sebi mehanizme, ki mu omogočajo soočanje z vsemi spremembami, ki jih je prinesla pandemija. Psihična odpornost pomeni sposobnost pozitivnega prilagajanja ob prisotnosti stiske in je ključna veščina za obvladovanje stresa ter odzivanje na travmatične dogodke. 

Vir: Psychology Today / World Health Organisation