Ameriška študija iz leta 2010 je pokazala, da denar poveča dobro duševno počutje le do določene višine dohodka in da vse, kar je nad točno določeno magično mejo, ne povzroča sprememb v duševnem stanju. Vendar je raziskava, objavljena februarja letos, prinesla drugačen rezultat.

Psiholog Daniel Kahneman in ekonomist Angus Deaton, oba Nobelova nagrajenca za ekonomijo, sta leta 2010 objavila, da je 75.000 dolarjev oz. malo več kot 66.000 evrov meja letnih prihodkov v Ameriki, ki jo povezujejo s srečo – kar koli več nad tem dohodkom ni več povezano z 'višanjem' sreče oz. srečnih občutkov.

Raziskovalci so udeležencem postavili nekej vprašanj. V prvem vprašanju so prosili, naj jim odgovorijo o kakovosti njihovega vsakdanjega življenja, koliko veselja, menijo, da doživljajo, povprašali so jih tudi o ljubezen, razburjenosti, žalosti in jezi, vseh čustvih, zaradi katerih je življenje lahko prijetno ali neprijetno. Nato so jih prosili, naj ocenijo svoje dosedanje življenje.

Kaj so pokazali rezultati?

Udeleženci so vsekakor ocenili svoje življenje boljše v obdobjih, ko so zaslužili več denarja, a so bili raziskovalci presenečeni nad enim dejstvom. Sreča udeležencev ni rasla nad prej omenjenim zneskom. Dokazali so, da je nižja plača povezana z manjšim zadovoljstvo, višja z večjim, a dokazali so tudi, da bistveno več denarja ne pripomore k večji sreči, temveč celo nasprotno – tisti udeleženci, ki so zaslužili nad 75.000 dolarjev oz. 66.000 evri so se 'ocenili' kot manj zadovoljne.

Kritiki te raziskave so dejali, da je bila le ta nekoliko preveč ohlapna. 

Kaj pa pravijo nove raziskave? 

Nove raziskave so prinesle bolj realističen pogled na razmerje med dohodkom in srečo. Matthew Killingsworth, profesor na šoli Wharton na Univerzi v Pensilvaniji, je izvedel raziskavo z uporabo lastne aplikacije Track Your Happiness.

Udeležence raziskave je prosil, naj večkrat vsak mesec, ko prispe opomnik, v aplikacijo napišejo, kako se počutijo. Sodelovalo je 33.391 ameriških zaposlenih, ki so v aplikacijo vnesli povprečno 56 opomb.

Raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, ki je delno sovpadala z letom 2010, je pokazala, da vsakodnevna sreča in zadovoljstvo z dosedanjim življenjem rasteta vzporedno s prihodki. Toda za razliko od prejšnjih raziskav je ta pokazala, da vsakodnevna sreča raste z enako hitrostjo in nad mejo dohodka, ki jo je prej omenjena raziskava postavila nad omenjeno mejo. Višji dohodki imajo potencial za izboljšanje dnevnega duševnega počutja, ki ne stagnira, ko dohodek doseže določeno mejo.

Privlačna, a neresnična ideja

Killingsworth meni, da je razlika v rezultatih prejšnje in njegove raziskave posledica velikosti vzorca in metode zbiranja podatkov. ''Verjetno imam najboljšo bazo podatkov o tem, kako se ljudje počutijo iz dneva v dan,'' je povedal za spletno revijo Motherboard in dodal, da razume, zakaj se je študija iz leta 2010 ukoreninila v popularni psihologiji.

''V ideji, da je mogoče doseči določeno raven dohodka in nehati skrbeti za denar, je nekaj privlačnosti. A le ta ni resnična. Ljudje rabijo osnovno finančno varnost. Ne, denar ni nujno povezan s srečo in ogromni prihodki ne prinesejo nujno zadovoljstva. Vsekakor pa ljudje potrebujejo osnovo!''

 Povzeto po adiva.hr