1. Depresija

Strokovnjaki depresijo uvrščajo med motnje razpoloženja, te pa so, po statistikah sodeč, ene najpogostejših psihičnih težav pri ljudeh. O depresiji lahko govorimo v primeru, ko so pri osebi simptomi, tipični za depresijo, prisotni več kot dva tedna skorajda vsak dan in ko depresivna čustva niso posledica kakšne zlorabe alkohola, drog ali podobnih substanc. Med opozorilne znake uvrščamo depresivno razpoloženje, nezadovoljstvo in pomanjkanje volje, zagona, interesa, težave s koncentracijo in učinkovitostjo, nespečnost ali, ravno obratno, pretirano željo po spanju, vzkipljivost ali popolno brezbrižnost, občutke manjvrednosti in razmišljanje o smrti. Če občutite globoko praznino, ki vam preprečuje uživanje v življenju, ne odlašajte in pohitite po pomoč.

2. Izogibanje družbenim situacijam

Če ste se nedavno začeli umikati iz družabnih situacij in družbe ali se izolirate, se morda spopadate z nečim hujšim kot le občutkom žalosti ali otožnosti. Sprememba v vedenju glede vaše družabnosti je lahko znak, da je čas za razmislek o terapiji še posebej, če se izogibate stvarem, ki ste jih nekoč radi počeli.

Družbena anksioznost lahko vodi do tega, da se izogibate interakcijam v družbenih okoljih.

3. Motnje hranjenja

Tudi pri premagovanju motenj hranjenja je lahko strokovno svetovanje v veliko pomoč, kajti njihovi vzroki ležijo globoko v notranjosti človeka. Pri večini tistih, ki imajo težave, gre namreč za to, da čustvene stiske, ki jih doživljajo, tešijo oziroma rešujejo s hrano. Obstaja več oblik motenj hranjenja, ki so anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, in veliko ljudi s tovrstnimi težavami bi moralo poiskati strokovno pomoč, ki pa je žal zadnje, na kar pomislijo. Pravzaprav težave mnogokrat spretno skrivajo pred sorodniki in prijatelji, ki to, da je z njihovim bližnjim nekaj narobe, pogosto opazijo šele tedaj, ko bolestno shirajo ali se nenadzorovano zredijo, ko jim začne teža drastično nihati ali pa ko se začnejo v situacijah, ki zadevajo hrano, nenavadno vesti. Tako so pogosto prav starši, partnerji, tesni prijatelji tisti, ki posameznika s takimi motnjami prepričajo ali celo prisilijo v zdravljenje. To je predvsem psihoterapevtske narave, čeprav lahko pomagajo simptome omiliti tudi nekatera zdravila.

4. Nezmožnost nadzorovanja čustev

Čustvena nestabilnost je znak, da se vaše duševno zdravje slabša. V tem primeru bo postajalo vse težje obvladovati čustva. Vzrok je lahko povezan z duševnim stanjem ali kakšnim pretresljivim dogodkom v vašem življenju. Terapija lahko pomaga pri obeh.

Nezmožnost nadzora nad čustvi je običajen simptom motenj razpoloženja in anksioznosti.

5. Preplavljenost z vsiljivimi mislimi

So vaše misli postale vsiljive? Ali vam dneve barvajo na sivo? Če vas nenehno mučijo anksiozne misli, razmislite o terapiji, s katero lahko prekinete te miselne vzorce. Terapija vam lahko pomaga obvladovati misli in živeti zdravo, produktivno življenje.

Vsiljive misli so najpogosteje posledica stresa ali anksioznosti.

6. Partnerske težave

Ljubezen in partnerski odnosi igrajo pomembno vlogo pri doseganju posameznikove sreče. Če se torej na tem področju kaj zalomi, marsikdo postane zelo nesrečen, lahko celo zapade v depresijo. Varanje, pomanjkanje zaupanja, nezdrav ljubezenski odnos, neustavljiva želja po sprejemanju ali spreminjanju partnerja, nenehni prepiri in žaljivke ter podobno – vse to je lahko razlog, da se par ali pa posameznik odloči poiskati pomoč partnerskega terapevta ali celo psihoterapevta (odvisno od tega, za kakšne oziroma kako hude težave gre).

7. Travmatični dogodki

Prometne nesreče, huda bolezen, smrt ljubljene osebe, izguba vsega imetja v naravni katastrofi, izguba službe, invalidnost, posilstvo, zloraba ... To je le nekaj travmatičnih dogodkov, s katerimi se marsikdo ne uspe soočiti sam in zato poišče strokovno pomoč. Medtem ko enim pomaga že psihoterapija, drugi potrebujejo celo zdravljenje z zdravili.

8. Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo

Sodi v skupino čustvenih in vedenjskih motenj ter se običajno pojavi že v otroštvu ali zgodnji mladosti. Otroci z motnjo pozornosti, ki so hkrati še hiperaktivni, imajo pogosto težave z učenjem, saj se težko zberejo in težko ostanejo zbrani, ter z navezovanjem stikov in ohranjanjem prijateljstev. Mnogi so tudi razdražljivi in imajo težave s spanjem. V veliko primerih lahko takšnim otrokom s pravilnim pristopom pomagajo že starši, če pa jim sami niso kos oziroma ne vedo, kako pristopiti k njim, pa lahko skupaj z otrokom obiščejo psihologa, ki jim bo s svojim znanjem in izkušnjami priskočil na pomoč ter dal koristne nasvete.