Mateja 38-letna mama, nam je zaupala svojo zgodbo.

Sina sem vzgajala sama

Bila je ljubezen na prvi pogled in kmalu sem zanosila. Rodila sem mlada, stara komaj 17 let.  Kmalu po porodu me je Simon, Davidov oče zapustil. Delala sem po gostinskih lokalih, da sem naju lahko preživljala, saj Simon ni plačeval preživnine. David je zrasel v postavnega fanta in v šoli nikoli ni imel nobenih problemov. Vseeno pa sem opazila, da se ne druži z vrstniki, da se drži bolj za sebe. Osnovno šolo je izdelal z odličnim uspehom, nato se je vpisal na kranjsko gimnazijo. Nikoli se ni pritoževal nad sošolci, pa vendar me je motilo, ker je bil vedno doma. Ni imel nobenega hobija, niti šport ga ni pretirano zanimal. Ves svoj prosti čas je posvetil avtomobilom. Imel je izjemen dar za risanje in njegova soba je bila prelepljena s plakati avtomobilov in motorjev, ki jih je ustvaril sam. Prepričana sem bila, da se bo zagotovo odločil za študij oblikovanja.

Stikov z očetom ni želel

Ko so se z leti strasti med menoj in Davidovim očetom pomirile, sem otroka vzpodbujala, naj očeta vseeno obiskuje. Med tem si je Simon ustvaril nov dom in družino. David nikoli ni rad zahajal tja, vedno me je prosil, če lahko ostane doma. Jaz pa sem vztrajala, da mora imeti stike z očetom, polsestro in polbratom. Ko si je Simon uredil življenje, je začel plačevati tudi preživnino in z Davidom sva živela urejeno družinsko življenje.

Prvi avto pri osemnajstih

Takoj ko je bilo mogoče, je David opravil vozniški izpit. Ker je bil vzoren učenec, sem mu sprva posojala svoj avto. Vendar je že po nekaj mesecih zaprosil, da bi rad svoj avto. Bila sem začudena. Vedel je, da se komaj prebijava iz meseca v mesec, vendar mu želje nisem odrekla. Bil je izjemno odgovoren fant in niti pomislila nisem, kaj vse se mu podi po glavi. O svojih čustvih ni nikoli govoril. S pomočjo Davidovega očeta sva zbrala 2.000 eurov in kupil si je 10 let star avto. Cele dneve je prebil v garaži in se ukvarjal s svojim avtomobilom. Nikoli ni nič povedal o sebi ali o tem, kaj načrtuje v življenju. Edina strast je bilo risanje in popravljanje svojega „novega“ avta.

Vpis na fakulteto

Kot sem pričakovala, se je vpisal na fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Ker je imel avto, se je na predavanja vozil sam in tako sva prištedila nekaj denarja. Že po nekaj mesecih pa David ni več redno prihajal domov. Skrbelo me je, zato sem ga večkrat klicala na mobilni telefon, vendar se mi nikoli ni oglasil. Šele po dveh mesecih mi je zaupal, da ima dekle. Bila sem vesela, da ni zapadel v slabo družbo ali kaj podobnega. Povabila sem ju na kosilo, saj sem želela spoznati izbranko.

Ljubezenska zgodba ni dolgo trajala

Katja je bila pravo nasprotje Davida. Privlačna, klepetava svetlolaska z modrimi očmi, očitno iz zelo premožne ljubljanske družine. Sploh se nisem čudila, da je David pustil oči na njej in da ga cele noči ni bilo doma. Nekoč, ko se skoraj ves teden ni vrnil domov, sem ga poklicala. Ni se mi oglasil. Nekje sem imela zapisano telefonsko številko Katje in jo poklicala. Povedala mi je, da sta se z Davidom razšla, ker je spoznala drugega. Opravičila se mi je, ni pa vedela, kje je moj sin.

Razpad zveze ga je pahnil v hudo depresijo

Vsak večer sem čakala na Davida, da se vrne domov. Po slabem tednu se je prikazal pred hišo. Nisem vedela, ali naj pobesnim ali naj ga objamem. Pozdravil me je in odšel naravnost v svojo sobo. S sten je strgal vse svoje plakate in jokal kot majhen otrok. Ko sem stopila v sobo, me je nesramno odgnal. Nikoli prej ga še nisem videla takega, zato sem tiho zapustila sobo. Ko sem naslednji dan odhajala na popoldansko delo, je še vedno ležal v postelji in gledal v strop. Ker sem vedela, da so njegova čustva zelo ranjena, sem omahovala, ali naj sploh grem na delo. Premagala me je odgovornost. V službi sem ves čas premišljevala, kaj dela moj sin. Samo slabe misli so mi hodile po glavi in dve uri pred zaključkom službe sem začutila močno bolečino v prsih. Ker nas je delalo več, sem lahko zapustila delovno mesto in se hitro odpeljala domov. Davida nisem našla v njegovi sobi, niti v kuhinji in dnevni sobi. Z grozo v prsih sem stekla v garažo, kjer je David sedel v avtu s prižganim motorjem. Bil je omamljen in se ni več zavedal. Nemudoma sem poklicala rešilca in policijo.

Prišla sem v zadnjem trenutku

Naslednji dan, ko sem ga lahko že obiskala v bolnišnici, sva si najprej padla v objem in se razjokala. Pogovarjala sva se več kot štiri ure. Nikoli ni želel govoriti o svojih občutkih samote, ki jih je doživljal kot najstnik. Počutila sem se ponižano in osramočeno, kako to, da tega kot dobra mati nisem opazila. Začutil je mojo tesnobo in mi obljubil, da ne bo nikoli več pomislil na kaj takega. Vseeno pa sem ga zaprosila, da si poišče strokovno pomoč. Najprej se je temu upiral, ko pa sem mu obljubila, da bom na terapije hodila z njim, je privolil.

S strokovno pomočjo David postaja nov človek

Že dve leti obiskujeva poseben program v psihiatrični bolnišnici v Begunjah. David postaja nova oseba, začel se je družiti s svojimi sovrstniki, se začel aktivno ukvarjati s športom. Postaja samozavesten in odločen. Občutkov krivde se ne bom nikoli znebila, vendar sem vesela, da sem sinu rešila življenje, da se je lahko ponovno postavil na noge in začel živeti normalno življenje.