S programom prve psihološke pomoči za mlade do krepitve vloge odraslih

"Radi bi dosegli, da bi ljudje tako, kot so usposobljeni za prvi odziv na fizične poškodbe pri človeku, bili bolj pogumni, bolj opolnomočeni, da se odzovejo tudi na psihološko stisko," je Veber povedala na današnji predstavitvi programa v Mariboru. V prvi vrsti ciljajo na odrasle, ki imajo opravka z mladimi, starimi od 12 do 18 let. To so ali njihovi starši in skrbniki ali pa strokovni delavci, ki delajo z njimi, na primer v šolah, športnih klubih ali drugih organizacijah. Zanje bodo v okviru tega projekta, ki se financira s kohezijskimi sredstvi, potekala usposabljanja in podporna srečanja po vsej Sloveniji.

"Podpora mladim na področju duševnega zdravja se ne začne šele v zdravstveni ustanovi, začne se že veliko prej – v šoli, doma, na treningu, v mladinskem centru, torej pri odrasli osebi, ki opazi, da se z mladim človekom nekaj dogaja, z odraslim, ki zna prisluhniti, se ustrezno odzvati in skupaj z mladim poiskati pomoč," je povedala direktorica MKC Maribor Marja Guček.

Usposabljanje bo potekalo po mednarodno akreditiranem programu Youth Mental Health First Aid (Youth MHFA), ki ga po besedah predstavnice te organizacije Jacqui Barnfield izvajajo že v več kot 50 državah po svetu. "Temelji na preprosti ideji: ni ti treba biti zdravnik ali psiholog, da lahko pomagaš nekomu v duševni stiski. Moraš samo vedeti, na kaj biti pozoren, kaj reči in kaj narediti potem," je pojasnila.

Namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem, Inštitutu Andrej Marušič, Vita Poštuvan, ki je pripravila vsebine usposabljanj za strokovne delavce, je spomnila, da duševne stiske pri mladih naraščajo. Mladi jih največkrat zaupajo svojim vrstnikom, s tem programom pa bi radi dosegli, da se obrnejo tudi na usposobljene odrasle, predvsem ko gre za stiske, povezane z anksioznostjo, depresijo in samomorilnim vedenjem. "Približno 30 odstotkov mladostnikov je že kdaj pomislilo na samomor. To ne pomeni, da bodo vsi to tudi storili, a prav je, da v taki situaciji odreagiramo," je dejala strokovnjakinja.

Po besedah predstavnika centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Nejca Plohla, ki sodeluje pri pripravi strokovnih vsebin in evalvaciji projekta, projekt naslavlja res aktualno temo. "Vemo, da mladi doživljajo veliko psiholoških stisk, odrasli, ki so z njimi v vsakodnevnem stiku, pa včasih ne znajo teh stisk dobro prepoznati ali pa ne vedo, kako je najbolje ukrepati," je pojasnil. "Ne pričakujemo od staršev ali strokovnih delavcev, da bodo prevzeli vloge psihologov, ampak da znajo prisluhniti, prepoznati in po potrebi usmeriti naprej," je dodal. V Mariboru se je danes začelo dvodnevno usposabljanje za bodoče izvajalce usposabljanj, ki se bodo na terenu začela v začetku prihodnjega leta.