Res je, da pri tem obstajajo določena pravila, ki se jih moramo držati, da lahko živimo v skupnosti, kljub vsemu pa moramo znotraj teh pravil najti pot, po kateri se lahko samouresničimo. Pri tem se moramo otresti občutka, da smo sebični, pohlepni in usmerjeni le vase, če si želimo živeti drugače, kot bi si to želela naša okolica. To namreč le pomeni, da smo odkriti sami do sebe o tem, kaj si v resnici želimo. Za to pa je najprej seveda pomembno, da sploh ugotovimo, kaj si želimo, se odločimo o tem, kaj bomo storili in smo o tem odkriti tako do sebe kot do drugih. Za to pa je seveda potreben pogum.

Nekaj nasvetov, kako to storiti, daje tudi Judith Johnson:

1. korak: Dovolite si biti srečni

''Če mislite, da lahko nekaj storite, ali če mislite, da nečesa ne boste zmogli, imate prav,'' je znan citat Henryja Forda, ki nam pove, da se je za srečo treba odločiti oziroma si zanjo najprej dati priložnost.

2. Korak: Prepoznajte svoje želje

Nato je pomembno, da ugotovimo, kaj je tisto, kar si želimo. Čeprav se zdi samoumevno, da naj bi to vsi natanko vedeli, pa temu ni tako. Ker imamo misli vsak dan zaposlene s številnimi dnevnimi obveznostmi in težavami, pogosto o tem začnemo razmišljati šele, ko postajamo vse bolj zagrenjeni in nezadovoljni s situacijo, v kateri smo se znašli, in ugotovimo, da smo se nekje na svoji poti izgubili. Takrat si moramo vzeti čas za razmislek in poslušati notranji glas. Pri tem se je treba zavedati, da se bomo soočili s svojimi najbolj zakoreninjenimi strahovi, dvomi in sodbami. A pod to skorjo strahov se skrivajo odgovori na vprašanja o tem, kakšne vrednote cenimo, kaj nas osrečuje, kaj nam predstavlja izziv in podobno.

3. korak: Pogum in zaveza

Ko prepoznamo želje, se ne smemo prepustiti strahovom in dvomom, ki so nam že vse do sedaj onemogočali, da bi jih uresničili. Namesto tega moramo biti pogumni, si zastaviti kratkoročne naloge, s katerimi bomo dosegli končen cilj in se držati načrta. Vsak dan je potrebno preveriti ali sledimo načrtu in prepoznati, katere ovire nam preprečujejo, da bi ga dosegli.

4. korak: Zaupajte si

Ljudje se pogosto ne zavedamo vseh naših zmožnosti. Strah nam preprečuje, da bi se lotili stvari, zaradi česar začnemo dvomiti v svoje sposobnosti. V resnici pa je le treba premagati strahove in poskusiti. Če prvič pademo na zadnjico, poskusimo še enkrat. V drugem, tretjem ali desetem poskusu nam bo zagotovo uspelo in takrat bomo spoznali, da s trudom in željo lahko dosežemo prav vse. Tako se nam poveča samozaupanje in vseh naslednjih nalog v življenju se nato lotimo nekoliko lažje.