Veliko človeških dejavnosti in navad ima zelo širok razpon. Kaj je 'normalno', je povsem odvisno od količine in nekega razmerja, posledično pa določene značilnosti segajo od normalnega do abnormalnega vedenja. Sanjarjenje, ki je vsekakor oblika disociacije, v in pri kateri smo ljudje zatopljeni v svoje misli, je precej pogosta dejavnost, ki naj bi zajemala celo polovico našega časa! Toda kdaj je sanjarjenja preveč? 

Kot smo že omenili, med strokovnjaki potekajo razprave o tem, ali bi morali kompulzivno sanjarjenje obravnavati kot ločeno stanje, stran od ADHD, ali sta ti dve stanji povezani? 

Za razliko od ADHD sanjarjenje ne vključuje hiperaktivnosti ali impulzivnosti

Namesto tega je za sanjarjenje značilen dosledno počasen kognitivni tempo, kar je bilo tudi prejšnje ime za stanje. Posledično se ljudje, ki 'preveč' sanjarijo, pogosto soočajo z zelo drugačnimi težavami kot tisti z ADHD.

Španska študija je pozvala, naj se 'skupek simptomov' loči od ADHD, in poudarila: ''Skupino mladih s kliničnim sanjarjenjem je mogoče identificirati ločljivo od mladih s kliničnimi oblikami ADHD.'' Vendar pa so podali tudi opozorilo: ''Prepoznavanje mladih s kompulzivnim sanjarjenjem je verjetno redko, če upoštevamo druge motnje in metode. Verjetno bi vključitev kot diagnostična kategorija spodbudila intervencijske (in druge) raziskave, pomoč pri prepoznavanju mladostnikov, ki doživljajo klinično pomembne in moteče ravni simptomov sanjarjenja.''

Kompulzivno sanjarjenje trenutno ni priznano kot samostojna motnja v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje, čeprav si nekateri strokovnjaki in vedno več raziskav prizadevajo, da bi jo obravnavali ločeno od ADHD. Trenutno je kategoriziran zgolj kot 'skupek simptomov'.

Zdravljenje 'sanjarjenja' odraža ADHD, vključno s kognitivno vedenjsko terapijo, in raziskovalci preiskujejo, ali bi lahko bila stimulativna zdravila, ki se uporabljajo za ADHD, učinkovita tudi za kompulzivno sanjarjenje.

Za obvladovanje simptomov se priporoča prilagoditev življenjskega sloga, kot sta vzpostavitev doslednih vzorcev spanja in redna vadba.

Ključna razlika med sanjarjenjem in normalno osebnostno lastnostjo je vpliv na vsakdanje življenje; tisti, ki 'preveč' sanjarijo, se lahko soočajo s precejšnjimi motnjami pri svojih akademskih dosežkih in socialnih interakcijah zaradi pretiranega sanjarjenja.

Pomanjkanje javnega in strokovnega znanja o tej tematiki pogosto privede do tega, da so ljudje, ki imajo to stanje, neupravičeno označeni kot leni ali nezavzeti, ta nevednost pa ustvarja stigmo, ki preprečuje pomoč in zdravljenje.

Medtem ko se o stanju še vedno ne ve dovolj oz. strokovnjaki ne vedo, kam in kako bi ga umestili, je vsekakor dejstvo, da je za motnjo ADHD značilno sanjarjenje, tisti, ki so nagnjeni k slednjemu, pa nimajo vedno motnje ADHD. 

Vir: express & wikipedija