Stres je naravni del človeškega obstoja. Vendar je bistven poudarek, da je stres občasno čustvo, ki ga čutimo vsi, ne sme pa biti stalno. 

Ali lahko stres povzroči bolezen?

Visoke ravni stresa so povezane z visokim krvnim tlakom in s srčnimi boleznimi. Stres lahko sproži različne bolezni in stanja.

Ko oseba doživi stres, telo poveča proizvodnjo steroidnih hormonov, imenovanih glukokortikoidi. Ti vključujejo kortizol, znan tudi kot hormon stresa.

Čeprav ti hormoni običajno pomagajo pri uravnavanju imunskega sistema in zmanjšanju vnetja, lahko kronični stres povzroči napačno komunikacijo med imunskim sistemom in osjo hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. To je interakcija med nadledvičnimi žlezami, hipofizo in hipotalamusom.

Posledično obstaja večja možnost za razvoj duševnih in fizičnih stanj, vključno z:

– pretirano in nenehno utrujenostjo,

– diabetesom, 

– debelostjo,

– depresijo,

– imunskimi motnjami.

Stresni hormoni lahko zmanjšajo imunski sistem tako, da zmanjšajo aktivnost celic, ki se odzivajo na viruse in bakterije ali druga vnetna stanja. V naslednjih bomo podrobneje razpravljali o fizičnih učinkih stresa.

Kardiovaskularni učinki

Zdravniki so povečano raven stresa povezali s stanji, kot so visok krvni tlak in bolezni srca. Stres lahko povzroči tudi povišan srčni utrip osebe in poveča potrebo po kisiku.

Učinki na prebavila

Stres lahko vpliva na človekov apetit in tipično delovanje prebavnega trakta. Lahko na primer vpliva na črevesno prepustnost, izločanje želodčne kisline, vnetje prebavil in proces absorpcije.

Po podatkih ameriškega psihološkega združenja lahko stres spremeni način, kako hitro se hrana premika po telesu, posledično pa lahko povzroči drisko ali zaprtje. Prav tako lahko vpliva na človekovo prebavo in absorpcijo hranil v telesu.

Glede na članek v World Journal of Gastroenterology so zdravniki opredelili stres kot dejavnik, ki prispeva tudi k sindromu razdražljivega črevesa.

Stres lahko vpliva na osebo, da začne uporabljati tobak ali alkohol, kar lahko povzroči refluks kisline in težave z zgago. Lahko vpliva tudi na to, kako oseba požira. Po drugi strani pa lahko to poveča količino zraka, ki ga oseba pogoltne, kar povzroči večjo riganje in morebitno napenjanje.

Če oseba doživlja kronični stres, se lahko pojavita slabost in bruhanje. Pomembno je tudi vedeti, da čeprav stres neposredno ne povzroča razjed na želodcu, lahko povzroči, da so bolj neprijetne.

Učinki na dihala

Stres lahko razdraži ali poslabša določena dihalna stanja, kot so simptomi astme in alergije, tako da povzroči ali poslabša težko in piskajoče dihanje. To je zato, ker lahko stres sproži vnetni odziv, ki povzroči zoženje dihalnih poti.

Če oseba nima bolezni dihal, običajno ni v resni nevarnosti. Vendar pa lahko pri tistih z respiratornimi težavami, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen, to povzroči napade panike in večje težave z dihanjem.

Bolečina

Ko je oseba pod stresom, lahko postanejo njene mišice napete. Če je oseba nenehno pod stresom, se njene mišice ne morejo sprostiti. To lahko povzroči bolečine v mišicah.

Stres lahko povzroči tudi kronične tenzijske glavobole. Po raziskavi iz leta 2012 je stres pogost sprožilec glavobolov in lahko glavobol tudi poslabša.

Raziskovalci so povečan stres povezali tudi z večjimi izkušnjami bolečine. Na primer, glede na članek v reviji JAMA ljudje z velikim stresom poročajo o pogostejših bolečinah v spodnjem delu hrbta kot tisti brez njih.

Učinki na kožo

Pogost stres lahko povzroči različna stanja, povezana s kožo. Glede na študijo iz leta 2018, ki se je osredotočila na študente medicine, so tisti, ki so bili pod stresom, poročali o prhljaju, suhih izpuščajih, srbeči koži, aknah in podobnem. 

Če menite, da stresa ne morete več obvladovati sami, je pomembno, da si poiščete pomoč. Stres ne vpliva le na naše fizično, temveč tudi na duševno zdravje. Eno in drugo pa sta neločljivo povezana.

Povzeto po medicalnewstoday