Res lahko vsakdo razvije duševno bolezen?

Nekateri ljudje na duševne bolezni gledajo z razdalje, menijo, da so nanje ‘imuni’ in da je to nekaj, kar se njim ne more zgoditi. Včasih se pojavljajo celo prepričanja, da so preveč inteligentni in izobraženi in da imajo premalo težav, da bi lahko izkusili tesnobne motnje, depresijo ali kakšno drugo duševno motnjo. A resnica je, da se lahko tovrstne težave razvijejo pri komer koli in v katerem koli življenjskem obdobju. Genetike ne moremo nadzorovati, prav tako ne moremo preprečiti življenju, da nas preseneti z manj lepimi izkušnjami, ki nam močneje zamajejo tla pod nogami in sprožijo težave z duševnim zdravjem. Prav zato ne glejmo na duševne težave zviška in kot da je to nekaj, kar se nam ne more zgoditi.

Je duševna čvrstost isto kot duševno zdravje?

Nekateri vidijo duševne motnje kot šibkost. Vendar obstaja velika razlika med duševno močjo in duševnim zdravjem. Najlažje si to predstavljamo s primerjavo fizične moči in telesnega zdravja. Dvigovanje uteži res pomaga pri pridobivanju fizične moči, kar pa ne pomeni, da to pomaga preprečiti nekatere telesne bolezni. Velike mišice ne zagotavljajo, da ne boste zboleli za rakom ali doživeli infarkt. Pri mentalni moči je podobno. Razvijanje duševne moči pomaga pri vsakodnevnem soočanju z izzivi življenja, a vendar pri tem še vedno ni zagotovila, da ste tudi trajno imuni na tesnobne motnje, depresijo ali kaj tretjega.

Kaj pa pomoč?

Ljudje, ki duševne bolezni še vedno vidijo kot tabu temo, se izogibajo iskanju pomoči. Bojijo se, da bomo morali jemati zdravila, ali pa jih skrbi, da jih bo strokovnjak na tem področju prisilil, da bodo morali govoriti o sebi in svojem življenju, kar pa marsikomu predstavlja težavo. A vedeti je treba, da imate v tem primeru več načinov pomoči. Ni vam treba jemati zdravil, če sami tako presodite. Prav tako vam ni treba hoditi k psihologu ali terapevtu, če se z njim ne ujamete. Dandanes je na voljo toliko oblik pomoči, da zares ne morete biti v nič prisiljeni, ampak izbirate po svojih željah. Vzemite si čas in poiščite nekoga, ob katerem vam bo dovolj prijetno, da boste lahko z njim delili tudi neprijetne izkušnje.

So ljudje s težavami v duševnem zdravju res nasilni in nepredvidljivi?

Velika večina ljudi s težavami v duševnem zdravju ni nič bolj nasilnih kot kdor koli drug. Statistika kaže, da je le 3–5 % nasilnih dejanj mogoče pripisati posameznikom, ki živijo s težjo duševno boleznijo. V resnici so slednji več kot 10-krat pogosteje žrtve nasilja in kriminala kot ostala populacija. Zelo verjetno poznate koga, ki ima težave z duševnim zdravjem, pa se tega niti ne zavedate, saj je veliko takšnih ljudi zelo aktivnih, produktivnih, celo uspešnih.

Ali otroci res nimajo težav z duševnim zdravjem?

Tudi že zelo majhni otroci lahko kažejo zgodnje opozorilne znake. Težave z duševnim zdravjem so pogosto klinično diagnosticirane in so lahko posledica bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Polovica vseh motenj duševnega zdravja kaže prve znake, preden posameznik dopolni 14 let, tri četrtine motenj pa se pojavi pred dopolnjenim 24. letom starosti.

Duševnih težav ne rešujte sami

Nekateri ljudje svojo stisko rešujejo na svoj način – z motnjami hranjenja, odvisnostjo od alkohola, jemanjem prepovedanih substanc, celo odvisnostjo od odnosov, skratka begom v eno od oblik zasvojenosti, ki omogoča odmik od realnosti. S tem pa težave le še poglobimo. Duševne stiske so v današnjem času obvladljive, zato si je dobro priznati, ko potrebujemo pomoč. Prvi korak je lahko že obisk osebnega zdravnika, ki vas nato napoti naprej. Splošna priporočila pri duševnih bolezni pa so jemanje predpisanih zdravil in psihoterapija – ali kombinacija obojega.

Viri: Mental health facts; Mental health GOV / Mental health, Psychology today