Alkohol je najbolj razširjena in družbeno sprejemljiva droga v Sloveniji. In ne samo, da jo večina tolerira, tudi osveščanje o nevarnosti in posledicah uživanja alkohola je usmerjeno bolj v promocijo zmernega pitja, kakor v prepoved uživanja. Zaskrbeti bi vas namreč moral že podatek, da je letna poraba čistega alkohola v Sloveniji v zadnjih petih letih med 15 in 19 litrov na prebivalca, starejšega od 15 let (kar bi lahko enačili s 150–190 litrov vina na osebo).

Slovenske bolnišnice zaradi posledic alkohola letno sprejmejo približno 4000 ljudi, med 300 in 400 pa jih zaradi tega izgubi življenje. V to statistiko pa niso vštete žrtve prometnih nesreč pod vplivom alkohola, število samomorov, ki jih povzroči alkoholizem, in uničena življenja ožjih družinskih članov. Ta številka bi se v tem primeru občutno povečala. Da pa je alkoholizem v Sloveniji velik problem, priča tudi podatek, da imamo približno 170.000 ljudi zasvojenih z alkoholom. Poleg tega naj bi bilo v Sloveniji kar 30 % moških potrebnih pomoči zaradi alkoholizma.

Pomemben vpliv na razvoj “alkoholizirane družbe“ ima okolje. Raziskave so namreč pokazale, da so ljudje bolj nagnjeni k alkoholizmu v okolju, kjer je družba naklonjena pitju in kjer je alkohol sestavni del družbenega dogajanja. Poleg tega je družba v Sloveniji netolerantna do abstinentov in tistih, ki pijejo zelo malo. Ljudje namreč radi posiljujejo abstinente z alkoholom, ker potrebujejo občutek, da ne izstopajo in da se vedejo povsem običajno.

Zdrava mera

Zaradi različne vsebnosti alkohola v različnih alkoholnih pijačah so strokovnjaki določili standardno merico alkohola. Po dogovoru v Evropi naj bi ta vsebovala 10 gramov oziroma 12,5 mililitra alkohola. Toliko ga je približno v decilitru vina, 2,5 decilitra piva ali mošta in v šilcu (0,3 dcl) žgane pijače.

Pri pitju alkohola pa je treba upoštevati meje malo tveganega pitja, kar pomeni, da boste v takem primeru imeli manj možnosti, da bi prišlo do večjih resnejših težav. Za odrasle zdrave moške velja, da naj ne bi popili več kot 14 meric alkohola na teden (ne več kot 2 na dan in ne več kot 5 ob eni priožnosti). Zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa se količina pri zdravih ženskah zmanjša. Te naj ne bi popile več kot 7 enot na teden in ne več kot 3 merice ob eni priložnosti. Enako velja tudi za vse starejše od 65 let. Ne pozabite pa, da je abstinenca od alkohola najbolj zdravo in povsem normalno vedenje.

Kategorije pitja alkohola

- abstinenca (človek ob nobeni priložnosti ne pije alkoholnih pijač)

- malo tvegano pitje (pitje količine alkohola, kot je navedena zgoraj; tako pitje verjetno ne bo povzročilo resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh)

- tvegano pitje (pitje alkohola, ki sčasoma lahko privede do resnih težav ali telesnih, duševnih, duhovnih, odnosnih, finančnih ali socialnih okvar zdravja)

- škodljivo pitje (gre za pitje, ko že lahko ugotovimo posledice oziroma težave zaradi uživanja alkohola – telesne, duševne, v družini, na delu – ni pa še izražena zasvojenost z alkoholom)

- zasvojenost z alkoholom (gre za bolezen, ko se pojavijo močna potreba po uživanju alkohola, težave pri obvladovanju pitja, vztrajanje v pitju in večje posvečanje temu kot drugim aktivnostim, povečana toleranca alkohola in abstinenčna kriza ob prenehanju pitja)

Posledice uživanja alkohola

Uživanje alkohola pušča tako kratkotrajne kot tudi dolgotrajne posledice, ki se kažejo na posamezniku, na njegovih bližjih, širši okolici in celotni družbi. Posameznik posledice nosi na svojem telesu, duševnosti in duhovnosti. Odnosi v družini se krhajo, prav tako pa tudi v delovnem okolju. Alkohol pa je velikokrat tudi razlog za samomore, nasilje, razveze, nezgode doma, na delu in v prometu. Alkoholizirana oseba je poleg tega manj produktivna in ustvarja nižji družbeni prihodek.

Kratkotrajni učinki uživanja alkohola so zastrupitev, motnje srčnega ritma, razpoloženja in ravnotežja. Oseba pod vplivom alkohola lahko postane manj razsodna, težje presoja, je nekritična, nasilna in nagnjena k samomorilnosti. Pogosto pride tudi do vnetja trebušne slinavke in vnetja želodca.

Še daljši pa je seznam dolgotrajnih posledic uživanja alkohola, ki se kažejo na skoraj vseh organskih sistemih v telesu. Povzroči lahko atrofijo oziroma zmanjšanje možganov, motnje spomina, spanja in koncentracije, depresijo, samomorilnost, blodnjavost, delirij, božjast, demenco, možgansko kap in zasvojenost, zmanjšana pa je tudi miselna sposobnost osebe. Poleg tega lahko pride do vnetja in okvare živčevja, kroničnega vnetja požiralnika, želodca, trebušne slinavke ter rane na želodcu. Tudi jetra se lahko zamastijo, vnamejo, pride pa lahko tudi do ciroze jeter. Neredek pojav je tudi pojav žolčnih kamnov.

Ob naštevanju dolgoročnih posledic pa ne moremo mimo škode, ki jo alkohol naredi na srcu in žilnem sistemu (popuščanje srca, nenadna srčna smrt, motnje ritma, obolenje srčnega žilja, visok krvni tlak), koži (poslabšanje luskavice in ekcemov, rdečica zaradi razširitve drobnih žilic, glivične in bakterijske okužbe), spolnih organih (zmanjšana spolnost,motnje v spolnosti). Znana je tudi povezava med alkoholizmom in rakastimi obolenji, saj uživanje alkohola poveča tveganje za nastanek raka na požiralniku, želodcu, v ustni votlini, na debelem črevesu, jetrih in na dojkah. Nenazadnje pa alkohol povzroča tudi slabokrvnost, motnje v strjevanju krvi, presnovi sladkorja. Pojavljajo pa se lahko tudi napadi putike, osteoporoza, okvare mišic, motnje v ravnovesju vitaminov in zmanjšana odpornost za okužbe.

Alkohol torej ni zdrav in nikar ne mislite, da ste pod njegovim vplivom bolj pogumni. Namesto k alkoholu se raje zatekajte k športu in drugim aktivnostim. Tako boste bolje poskrbeli za svoje zdravje in nenazadnje tudi družbeno življenje. In nikar ne pozabite, da je normalno vedenje abstinenca in ne skupinsko pijančevanje.