Serotonin imenujemo tudi 'hormon za srečo', saj igra glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni.

Strokovnjaki pravijo, da je količina serotonina odvisna od več dejavnikov. Med najpomembnejšimi je: človeška narava, hrana, ki jo uživamo, delo, ki ga opravljamo in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Na tvorbo hormona pa vplivajo tudi različni dogodki v življenju. Ob veselih trenutkih ga imamo v telesu več, v stresnih situacijah pa nivo serotonina upade.

Strokovnjaki razlagajo, da naj bi bila sreča predvsem spontano čustvo, ki je rezultat zapletenega možganskega in hormonskega delovanja.

Več serotonina proizvede telo, srečnejši in bolj vzneseni smo. Serotonin je odločilen za duševno uravnovešenost, poleg tega pa vpliva na odnos do hrane, razpoloženje, spolno vedenje in občutek za bolečino.

Zakaj se smejimo?

Nevrolog Viktor Švigelj pravi, da je znan raziskovalec možganov Ramachandrana objavil več hipotez o tem, kako na nevrološki ravni deluje smeh. Postavil si je vprašanje, zakaj se ljudje sploh smejemo? Kakšen pomen ima smeh v človeški naravi?

Ramachandrana meni, da je skupni imenovalec vseh komičnih situacij nenadno neskladje med pričakovanim in resničnim razvojem dogodkov, ko se na nenadoma vsa interpretacija razvoja dogodkov za nazaj postavi na glavo. A ta nenadni obrat na koncu je zgolj potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za komično situacijo.

Na primer: če nekdo med hojo po cesti stopi na bananin olupek, mu spodrsne in si zaradi tega razbije glavo, pri čemer močno krvavi, se ne bomo smejali. Tekli bomo do bližnjega telefona in poklicali reševalce. Če pa stopi na olupek, pade, se pobere in ugotovi, da se ni poškodoval, se bomo vsi začeli smejati. Vir smeha je prav spoznanje, da se ni zgodilo tisto, kar smo pričakovali, in da ni nobenih resnih in nevarnih posledic, ki smo jih pričakovali glede na pretekle izkušnje.

Pomanjkanje vodi v depresijo

Pomanjkanje serotonina pa lahko pripelje do brezvoljnosti in motenj spanca.

Raziskave ameriškega Centra za odvisnost in duševno zdravje pravijo, da je večje nihanje v razpoloženju opaziti pri ljudeh, ki živijo v deželah, kjer se vreme spreminja z letim časom. V jesenskih in zimskih mesecih so pri ljudeh, ki živijo v teh deželah, opazili manjšo količino hormona serotonina v telesu. Ti posamezniki so bili tudi bolj utrujeni, brezvoljni in razdražljivi. Nasprotno je raziskava pokazala za pomladne in poletne mesece, ko so bili isti posamezniki bolj veseli in optimistični.

Dosedanje študije pa so še pokazale, da v organizmu depresivnih moških nastaja premalo serotonina. Z drugo raziskavo pa so znanstveniki dokazali, da imajo depresivne osebe mnogo manj živčnih celic, ki uporabljajo serotonin kot prenašalno snov med živčevjem in možgani.

Kako si pomagati?

Ljudem, ki imajo nasploh premalo serotonina, lahko pomagajo antidepresivi. Hormon sreče pa je tudi v nekaterih živilih, lahko pa nastane iz aminokisline triptofan. Čim več ogljikovih hidratov in čim manj maščob pojemo hkrati, tem več serotonina bo nastalo.

Za zvišanje količine serotonina psiholog Rok Tavčar svetuje, naj se izogibamo stresu, poskrbimo za sproščanje, se veliko zadržujemo v naravi in skušamo doživeti kaj lepega.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na našem FORUMU.