Med 15.500 mladimi, starimi od 12 do 18 let, se je z depresijo spopadal vsak petnajsti. Raziskava je pokazala, da imajo tisti, ki hodijo spat šele po polnoči, 24 odstotkov več možnosti, da bodo zapadli v depresijo. Kar 71 odstotkov večjemu tveganju pa so podvrženi tisti, ki spijo manj kot pet ur na noč, pravijo raziskovalci. Vodja raziskave dr. James Gangwisch tako namiguje: ''Kakovosten spanec, ki dovolj dolgo traja, bi lahko bil eden glavnih preventivnih ukrepov proti depresiji.''

Sicer pa zdravniki med pogoste dejavnike tveganja prištevajo še:

- družinsko nagnjenost k depresiji;

- osamljenost;

- smrt parnerja ali ločitev;

- zdravstvene težave (rak, možganska ali srčna kap, kakšna druga življenjsko nevarna bolezen);

- veliki psihični pritiski;

- velike življenjske prelomnice (izguba službe, selitev v neznano, otroci odidejo od doma in podobno).

Pogosteje kot moški so k depresiji nagnjene ženske, pri katerih bolezen velikokrat sprožijo hormonske spremembe med menopavzo, po porodu, spontanem splavu ali umetni prekinitvi nosečnosti. Za depresijo se vsaj enkrat v življenju zdravi približno vsaka šesta ženska in vsak deveti moški.

Simptomi, ki kažejo na depresijo, pa so:

- utrujenost in težave s spanjem;

- zaskrbljenost;

- žalost, obupavanje, potrtost in črnogledost;

- pogosto jokanje;

- izguba naklonjenosti do sebe in drugih;

- občutek nesposobnosti, nevrednosti, celo samozaničevanja;

- izguba spolnega poželenja;

- izguba samospoštovanja in samozavesti;

- otopelost in brezbrižnost;

- motnje apetita;

- preganjavica;

- razmišljanje o smrti in celo samomoru.