– izogibanje socialnim interakcijam,

– izolacija,

– strah pred izpostavljenostjo in pozornostjo drugih,

– strah pred javnimi govori in nastopi,

– zaskrbljenost zaradi ocenjevanja drugih.

Kako močna je stiska?

Takšen posameznik ima izjemno težavo v okoliščinah, kjer je izpostavljen, zlasti če je to pred večjo skupino ljudi. Počuti se ranljivega, druge pa doživlja kot ocenjujoče posameznike, ki so na preži za vsako napako, ki jo naredi ali izreče. Takšen način razmišljanja vodi samo v začaran krog neprijetnih misli, občutkov, vedenja, kar sproži vedno večje nelagodje, ki lahko pripelje tudi do tesnobnih ali paničnih napadov. V skrajnih primerih nekateri trpijo za agorafobijo, ki je skrajna oblika fobije, saj se bojijo zapustiti svoj bivalni prostor.

Stiska pri posameznikih s socialno fobijo še dodatno naraste pri komunikaciji z osebami, ki jih doživljajo kot avtoriteto. Prav tako se počutijo izjemno nelagodno v razmerah, kjer morajo pokazati ali dokazati svoje znanje (razgovori, intervjuji, predstavitve). Ko so v središču pozornosti, bi se najraje skrili, mnogokrat jim težavo predstavlja že odhod v trgovino in izpostavljenost v vrsti pri blagajni. Ali pa vožnja z avtobusom, v primeru, da mora stati pred ocenjujočimi pogledi sopotnikov, pa v nakupovalnih centrih, ko se sprehodi mimo lokala, v katerem so ljudje. Stresnih okoliščin je z njihovega vidika veliko, zato biti v njihovi koži zares ni zavidljivo.

Ob komunikaciji z drugimi velikokrat opisujejo občutek ’megle v glavi’, pomanjkanje koncentracije in nezmožnost poslušanja drugega, saj se v svojih mislih nenehno ukvarjajo, kako so videti, kaj bodo odgovorili, kaj si misli o njih sogovornik in podobno. Pogosto se tudi izogibajo očesnemu stiku, gledajo naokoli in begajo z očmi.

Preberite še: Kaj so fobije?

Dva tipa ljudi, ki trpijo za socialno anksioznostjo

Prvi tip ljudi ste tudi sami zagotovo že srečali. Imajo nizko samopodobo in se neprestano soočajo z dvomi o sebi. Borijo se s kroničnim sramom in občutki krivde, želijo ugajati drugim, zato se na vse pretege trudijo izogibati konfliktom. So izjemno občutljivi na mnenje drugih, njihove ocene in sodbe.

Drugi tip ljudi pa na prvi pogled sploh ni videti nesuveren. Zdi se samozavesten, zgovoren, včasih celo karizmatičen. A če postanete pozornejši, boste zaznali njihovo senco dvoma in neprepričanost o sebi. Njihova navidezna samozavest je le obrambni mehanizem oziroma maska, s katero skušajo prikriti negotovost vase. V primerjavi s prvo skupino ljudi so proaktivni, želijo se dokazati, iščejo moč in status.

 Kaj je vir stiske?

Če je bil posameznik v otroštvu soočen s slabo izkušnjo, ki ga je v tistem obdobju močno zaznamovala oziroma jo je takrat dojel zelo intenzivno, se lahko v odraslosti zgodi, da se bo bal sveta in ljudi. Pomanjkanje občutka varnosti in zaupanja bo tako iz otroštva prenesel v odraslost. Lahko gre za slabe izkušnje s starši, vzgojitelji, sovrstniki, a pri tem je treba poudariti, da mora biti izkušnja zanj zares močna, da ga oblikuje do te mere, da vzorec dojemanja sveta prenese tudi v odraslost.

Ljudje s socialno anksioznostjo imajo težave pri:

– postavljanju razmejitev (težko zavrnejo nekoga, imajo težave z besedo ’ne', strah jih je konfliktov, zato se raje žrtvujejo za druge, kot bi upoštevali sebe),

– prošnji za pomoč (težko prosijo za podporo ali pomoč drugih, saj so se v preteklosti naučili, da je to nekaj nevarnega in ranljivega; težko zaupajo in se raje osredotočajo nase),

– težnji po popolnosti (velikokrat namreč prihajajo iz okolja, kjer so morali razviti popolnost; skrivajo svoje pomanjkljivosti, zanikajo stvari, se izogibajo odgovornostim itd.)

Preberite še: Resnični primeri anksioznih motenj