Novinarji spletne strani News Medical Life Sciences odgovarjajo na vprašanje, kaj je sočutje in kako lahko pozitivno vpliva na človekovo zdravje.

Kaj sploh sta sočutje in prijaznost?

Prijaznost je oblika pozitivne socialne povezanosti posameznikov, ki ima blažilne učinke na stres in številne druge blagodejne lastnosti.

Prijaznost, sočutje in dobrota so povezani s pojmi, kot sta radodarnost in skrb za druge. Z ustvarjanjem družbenih vezi se ustvarja občutek sreče, kar posledično krepi prosocialno vedenje. Prijaznost oziroma sočutje spodbuja tudi ustvarjanje moralnih čustev pri posameznikih, saj se skoznje izražajo radodarnost, nesebičnost, ljubezen in prijaznost.

Vpliv gledanja empatičnih medijskih vsebin na čustva in vedenje respondentov

Znanstvena študija iz leta 2021 je proučevala vpliv medijev z empatično vsebino na čustvene reakcije ljudi v okviru pediatrične nege malčkov. Anketiranci so bili starši in izvajalci zdravstvenih storitev, ki so bili izpostavljeni gledanju bodisi standardnih otroških programov bodisi programov s pretežno sočutnimi sporočili. Preiskovanci so morali pred ogledom oceniti svoja čustva in isto oceno izvesti drugič, osem minut po končanem ogledu medijske vsebine.

Anketiranci so kot nagrado za sodelovanje v raziskavi prejeli darilno kartico, nato pa so jih vprašali, ali želijo kartico obdržati zase ali jo komu podariti. Tisti anketiranci, ki so bili izpostavljeni empatičnim medijskim vsebinam, so izjavili, da so se počutili srečnejše, mirnejše, bolj hvaležne in manj nervozne, če bi jo podarili naprej. 

Poleg tega se je gledanje medijev s sočutnimi sporočili anketirancev čustveno dotaknilo, tako da so pokazali večjo mero velikodušnosti. 85 odstotkov jih je podarilo svojo darilno kartico v primerjavi s 54 odstotki anketirancev, ki so bili izpostavljeni standardnim medijskim vsebinam. Skratka, prijaznost in sočutje dokazano krepita pozitivna čustva pri ljudeh in spodbujata radodarnost.

Vendar je treba opozoriti in poudariti, da je bila raziskava opravljena le v kontekstu skrbi za zdravje.

Kako dejanja sočutja in prijaznosti vplivajo na splošno dobro počutje posameznika?

V študiji iz leta 2019 so raziskovalci preučevali učinke 7 dni prijaznih dejanj na subjektivno doživljanje sreče subjektov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali lahko različne manifestacije prijaznosti povzročijo različne stopnje sreče. Ta raziskava temelji na prejšnji metaanalizi psiholoških učinkov prijaznosti, ki je pokazala, da opravljanje dobrih dejanj krepi občutke sreče in posamezniku koristi.

V raziskavi so dejanja prijaznosti testirali v kontekstu močnih ali šibkih družbenih vezi, pri čemer so ugotavljali, ali obstaja razlika v tem, ali je dobro delati sebi ali drugim ter ali je razlika med dobrim delom in opazovanjem. Ta opažanja pri testiranih subjektih so primerjali s kontrolno skupino subjektov, ki naj ne bi delali ali opazovali dobrih del. 

Na splošno so rezultati pokazali, da tedensko delanje dobrih dejanj pozitivno vpliva na povečanje občutka sreče tako v kontekstu močnih kot šibkih socialnih vezi in ne glede na to, ali je bila prijaznost izkazana sebi ali drugim. Pomembno je bilo torej sočutje samo po sebi, ne njegov videz.

Vpliv sočutja in prijaznosti na obvladovanje bolečine

Znano je že, da lahko duševni procesi vplivajo na doživljanje jakosti bolečine. Zato se je uporaba nekaterih psihoterapevtskih metod, kot sta čuječnost ali kognitivno vedenjska terapija, izkazala za pozitivno metodo lajšanja kronične bolečine.

Zakaj je temu tako? Sočutje in prijaznost imata moč, da pri pacientih vzbudita občutek ugodja, za to ugodje pa so delno odgovorni nevrobiološki procesi, ki so v ozadju. Namreč, ko delamo dobra dela, naš metabolizem ustvarja 'hormone sreče', kot je oksitocin, ki ima vlogo zmanjševanja stresa z zaviranjem reakcije simpatoadrenalnega sistema. Skupaj z oksitocinom telo proizvaja kateholamine, kot je dopamin, ki medsebojno delujejo z oksitocinom, da ustvarijo občutek ugodja ali ugodja.

Sočutje, prijaznost in dobrota, ne glede na to, v kakšni obliki se pojavljajo, prispevajo k boljšemu fiziološkemu in psihičnemu zdravju posameznika. 

Povzeto po Adiva.hr