Že same motnje spanja lahko povzročijo malce tesnobe pred spanjem. Če spadate med tiste, ki jih pogosto muči nespečnost, vas čez dan ali v večernem času zelo verjetno skrbi, ali boste to noč lahko zaspali. K zaskrbljenosti, povezani s spanjem, velikokrat prispevajo tudi pogoste nočne more in spalne paralize. A tako kot pri vseh ostalih fobijah je tudi pri somnifobiji strah dovolj intenziven, da vpliva na človekovo splošno počutje, dejavnosti in delovanje. 

Kakšni so simptomi? 

Vsi vemo, da je kakovosten spanec zelo pomemben del zdravja. A pri somnifobiji je že misel na spanje povezana z neprijetnimi občutki. Nekateri zaradi motnje preizkušajo različne stvari, denimo puščajo prižgano luč, televizijo ali radio. Drugi se morda pomirjajo z alkoholom ali tabletami. Prej ko iz samega strahu pred spanjem izvira ta fobija iz bojaznijo pred tem, kaj se bo zgodilo, ko bomo zaspali. 

Somnifobija lahko povzroči številne duševne in telesne simptome. Duševni simptomi vključujejo občutek strahu in tesnobe ob misli na spanje, doživljanje stiske ob večerih, izogibanje odhodu v posteljo in zavlačevanje s spanjem, razdražljivost in spremembe razpoloženja ter težave s pomnjenjem. Telesni simptomi pa vključujejo slabost ali druge težave z želodcem, ki so povezane z vztrajno tesnobo, stiskanje v prsih in pospešen srčni utrip ter znojenje in pospešeno dihanje, pri otrocih pa se pojavita jok in oklepanje staršev ob odhodu v posteljo. 

Kaj jo povzroča? 

Strokovnjaki še niso popolnoma prepričani o natančnem vzroku somnifobije, menijo pa, da bi lahko imele nekatere motnje spanja pomembno vlogo pri njenem razvoju. Ena do njih je spalna paraliza, ko se iz REM-spanja zbudimo z ohromljenimi mišicami, zaradi česar se ne moremo premikati, kar sproži strah. Druga možnost so tudi nočne more, ki so tako žive, da lahko ves dan povzročajo stisko. Morda razmišljamo o prizorih in občutkih v njih, pri tem pa nas je strah, da se bodo ponavljale. 

Tudi če smo recimo kdaj doživeli napad tesnobe ali panike v spanju, nas bo zelo verjetno strah, da se nam bo to ponovilo, zato se bomo spanju izogibali. Tudi izkušnja travme ali posttravmatska stresna motnja lahko pomembno vpliva na strah pred spanjem. Somnifobija je povezana tudi s strahom pred smrtjo, kar lahko privede do stanja, ko ne želimo zaspati. Strokovnjaki menijo, da je mogoče somnifobijo razviti brez jasnega vzroka. Ker se fobije pogosto razvijejo v otroštvu, se morda posameznik sploh ne spomni, kdaj se je strah začel in zakaj. 

Diagnoza, zdravljenje in dejavniki tveganja

Verjetneje je, da bomo razvili določeno fobijo, če imamo ožjega družinskega člana s fobijo oziroma če imamo v družinski anamnezi tesnobo. Običajno se fobija diagnosticira, če strah in tesnoba zaradi spanja povzročata stisko in težave v vsakdanjem življenju. Vse fobije ne potrebujejo zdravljenja – v nekaterih primerih se lahko enostavno izognemo situaciji ali predmetu, ki se ga bojimo. A pri spanju je stvar nekoliko težja, saj se spancu ne moremo enostavno odreči, poleg tega pa ima pomanjkanje spanja resne telesne in duševne posledice za zdravje. Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka somnifobije, najpogosteje pa vključuje različne psihoterapevtske pristope in/ali zdravila, ki zmanjšajo simptome tesnobe in strahu. 

Vir: Healhline.