Psihologi spolno usmerjenost opredeljujejo kot "trajen vzorec čustvene, romantične in/ali spolne privlačnosti pri moških, ženskah ali obeh spolih". Spolna usmerjenost ni nujno nekaj, kar je opazno drugim, saj se lahko posamezniki obnašajo v skladu s svojo spolno usmerjenostjo in identiteto ali pa tudi ne. 

Kaj pomeni heteroseksualnost? To je privlačnost, ki jo čutimo do nasprotnega spola, torej moški do ženske in obratno. Skozi zgodovino pa so se pojavljale tudi druge spolne usmeritve, ki odstopajo od heteroseksualne – najpogostejši sta homoseksualnost in biseksualnost, raziskovalci pa odkrivajo številne druge, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju. 

Spolna usmerjenost vs. spolna identiteta

Spolna usmerjenost in spolna identiteta sta dva različna oz. ločena pojma. Medtem ko je spolna usmerjenost čustveno in spolno nagnjenje do oseb istega, drugega ali obeh bioloških spolov, je spolna identiteta osebno doživljanje lastnega spola, ki ni vezano na biološki spol in na spolno usmerjenost. Tako se lahko nekdo poistoveti z moškim ali ženskim spolom.

Večina strokovnjakov se strinja, da je spolna usmerjenost rezultat kombinacije okoljskih, čustvenih, hormonskih in bioloških dejavnikov. Homoseksualnost ali biseksualnost nista rezultat specifične vzgoje otrok ali posledica nekega travmatičnega dogodka. Prav tako to ne pomeni, da je takšna oseba duševno bolna ali nenormalna. Se pa pogosto srečuje z bremeni, ki jih povzročajo predsodki in nerazumevanje drugih.

12 tipov spolne usmerjenosti

V nadaljevanju izpostavljamo 12 do zdaj prepoznanih tipov spolne usmerjenosti. Nekatere med njimi se med seboj ne izključujejo. 

→ Heteroseksualnost: Pri tem gre za čustveno, romantično ali spolno privlačnost do oseb nasprotnega spola. Žensko v tem primeru privlači moški, moškega pa privlači ženska. 

→ Homoseksualnost: Nanaša se na čustveno in spolno naklonjenost do oseb istega spola. Moškega v tem primeru privlači drug moški, žensko pa privlači druga ženska. 

→ Biseksualnost: O biseksualnosti govorimo takrat, ko oseba čuti čustveno, romantično, spolno naklonjenost do obeh spolov. Z drugimi besedami – moški lahko čuti naklonjenost do moških in žensk, ženska pa čuti naklonjenost do moških in žensk. 

→ Aseksualnost: Pomeni odsotnost spolne privlačnosti do drugih, ne glede na spol. Takšna oseba ne čuti spolne privlačnosti, je ravnodušna do spolnosti ali pa se ji spolnost zdi celo neprijetna. Kljub temu je še vedno zmožna partnerskega odnosa, če seveda drugi razume in sprejme njeno aseksualnost. Čeprav so mnenja deljena, se mnogi zavzemajo, da se aseksualnost opredeli za spolno usmerjenost. 

→ Panseksualnost: Panseksualnost je spolna, romantična ali čustvena privlačnost do druge osebe, ne glede na njeno spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Panseksualnost razkriva spolno raznolikost onkraj binarnosti (moški in ženski spol), v kontekstu, kjer lahko obstaja več tipov spolne usmerjenosti in spolne identitete ter možnosti za njihovo izražanje. Takšni posamezniki sami sebe imenujejo tudi kot 'spolno slepe', saj družbeni in/ali biološki spol nista odločilna za njihovo čustveno ali spolno privlačnost do drugih. Poenostavljeno povedano, gre za osebo, ki jo privlačijo kakršne koli spolne usmeritve ali spolne identitete. 

→ Demiseksualnost: Gre za spolno naklonjenost, pri kateri mora posameznik najprej vzpostaviti čustveno vez, preden začuti privlačnost. To pomeni, da demiseksualna oseba do druge osebe ne čuti spolne želje, dokler je dobro ne spozna in ji zaupa. Iz tega razloga je bila demiseksualnost nekoč obravnavana kot vrsta aseksualnosti. Danes je prepoznana kot ločena spolna usmerjenost, saj pri njej v nasprotju z aseksualnostjo še vedno obstaja možnost občutiti privlačnost do drugega, vendar šele, potem ko oseba vzpostavi bližino.

→ Antroseksualnost: Je nedefinirana spolna usmerjenost, kar pomeni, da posameznik, ki se prepozna kot antroseksualec, lahko čuti privlačnost do različnih spolnih usmeritev in spolnih identitet. Nekateri bi ta tip spolne preference morda opredelili za mešanico med biseksualnostjo in panseksualnostjo. 

→ Avtoseksualnost: Pri avtoseksualnosti posameznik čuti privlačnost do samega sebe, torej gre za avtoerotične težnje. V tem primeru ima raje spolne izkušnje s samim seboj (samozadovoljevanje) kot z drugimi. 

→ Hiposeksualnost ali zmanjšana seksualnost: Je praktično skoraj enaka kot aseksualnost, razlika je le v tem, da je hiposeksualnost navadno posledica zunanjih dejavnikov, kot so denimo stres, zdravstveno stanje, konflikti … V nekaterih okoliščinah ni opredeljena kot spolna usmerjenost, temveč le kot prehodna faza. 

→ Litoseksualnost: Glavna značilnost litoseksualnosti je ta, da takšne osebe čutijo spolno privlačnost do drugih, a si ne želijo, da bi bila privlačnost obojestranska. Poenostavljeno – nekdo začuti neizmerno privlačnost ob določeni osebi, a noče, da bi ta oseba čutila do njega enako. Litoseksualnost je lahko samostojna spolna usmerjenost ali v kombinaciji z drugimi. Nekdo je recimo homoseksualec in zraven še litoseksualec. 

→Sapioseksualnost: Beseda sapio prihaja iz latinščine in pomeni 'moder'. Posameznik čuti izrazito privlačnost do inteligentnih ljudi, s katerimi vzpostavi intelektualno povezanost. 

→ Skolioseksualnost: Je spolna usmerjenost, pri kateri posameznik občuti spolno privlačnost samo do tistih, katerih spol ne sodi v binarnost (torej moški ali ženska) – torej do ljudi z odprto spolno identiteto, kot so denimo transspolni posamezniki. Gre za nekoliko kontroverzno oznako, zato naj bi bil bolj primeren izraz ceteroseksualnost. 

Kdaj in kako ljudje prepoznajo svojo spolno usmerjenost?

Mnogi svojo spolno usmerjenost odkrijejo v obdobju pubertete oz. najstništva ali pa v času mlajše odraslosti, pogosto brez kakršnih koli spolnih izkušenj. Na primer, nekdo lahko opazi, da se njegove spolne fantazije in dejavnosti osredotočajo na osebe istega spola. A pri tem je pomembno poudariti, da fantazirati in razmišljati o spolnih izkušnjah z istospolno osebo še ne pomeni nujno tudi homoseksualnosti ali biseksualnosti. 

Vir: WebMedicine / HealthyWayMag /ExploringYourMind