Sreča je torej nekaj, za kar si prizadevamo vsi, a jo je pogosto težko opredeliti, saj jo vsak dojema na svoj način. Sreča ene osebe se morda ne bo ujemala s srečo druge. Različne vrste sreče lahko razdelimo tudi na 3 različne ravni – od kratkotrajne in površinske do globoke ter dolgotrajne sreče. 

1. Osnovna raven: Štiri oblike sreče, ki sledijo, so običajno kratkotrajne in ne vplivajo na splošen občutek sreče. Občutki sreče na osnovni ravni temeljijo na užitku, ki obstaja le v tem trenutku.

Veselje

Je zelo preprosta oblika sreče, ki jo razumemo vsi. Občutek veselja izhaja predvsem iz tega, da se osredotočimo na zdajšnji trenutek in se v njem zavemo, kaj imamo. Ta občutek je pogosto bežen, ker pride precej iznenada, pa tudi hitro izgine, če ga želimo preveč analizirati. Veselje lahko najdemo v mnogi stvareh, predvsem tako, da jih znamo videti s pravega zornega kota. Prav zato lahko rečemo, da je to čustvo precej odvisno od našega pogleda na svet. Najlažje ga občutimo takrat, ko se ukvarjamo s stvarmi, v katerih čutimo izpopolnjenost. To je lahko joga, poslušanje glasbe, pogovor s prijatelji ... Da bi našli nove poti do veselja, je zelo pomembno preizkušati tudi nove stvari in doživetja.

Ponos

Ponos je kratkotrajna oblika sreče, ki je lahko usmerjena vase ali v druge. Čeprav je samovšečen ponos negativen, so občutki ponosa nad lastnimi dosežki lahko oblika hvaležnosti, obrnjena navznoter. Ponosni smo lahko na svoje delo, družino, dom, sebe, skratka karkoli je del nas samih. Zdrav občutek ponosa lahko gojimo tako, da v dnevnik hvaležnosti vključimo osebne dosežke vsakega dne ali tedna ter na ta način vodimo seznam zmag. To ne pomeni, da smo zaradi svojih dosežkov boljši od drugih, ampak da smo zaradi njih boljša različica sebe. 

Navdušenje

Čeprav lahko traja tudi dlje od veselja, je to čustvo zelo minljivo. A vendarle je lahko tudi neke vrste motivacijski dejavnik – npr. navdušenje pred novo službo nas lahko motivira, da se bolj potrudimo; navdušenje zaradi novega partnerja nas spodbudi, da se bolj potrudimo pri reševanju težav; navdušenje nad novim nazivom nam lahko pomaga prebroditi tremo pred nastopom. Če si rečemo, da smo navdušeni namesto tesnobni ali živčni, to pomaga negativno energijo usmeriti v bolj konstruktivno delovanje. Navdušenje lahko tudi podaljša pozitivne občutke, ki jih doživljamo pri neki aktivnosti. Pomembno je slediti novim izzivom, dopolnjevati svoj seznam želja in se prepustiti vznemirjenju, ko se nam obeta kaj novega. 

Humor

Ena od lahko prepoznavnih oblik sreče je tudi humor. Smeha, ki nam izboljša razpoloženje, se enostavno ne da zanikati. Tudi ko se ne počutimo najbolje in nas prevevata pesimizem ter slaba volja, nas lahko humor vrne v bolj pozitivne občutke. Zabavni filmi ali spomini, šale nam lahko prinesejo krajše navale veselja, ne glede na to, kako se počutimo. V tej luči velja pregovor, da je smeh najboljše zdravilo. 

2. Srednja raven: To raven običajno uporabljamo kot odgovor na vprašanje: kako si? Ko se počutimo, da nam gre dobro, zelo verjetno občutimo eno teh dveh vrste sreče. 

Hvaležnost

Hvaležnost je pomembna oblika sreče, ki pa lahko hitro izgine, če se nanjo ne osredotočimo aktivno in zavestno. Raziskave kažejo, da so hvaležni ljudje srečnejši in bolj zdravi od tistih, ki stvari jemljejo za samoumevne. Poleg tega je hvaležnost zelo lahko ponotranjiti in jo doživljati vsakič znova. Uporabimo lahko celo dnevnik in meditacijo hvaležnosti ali ljudem enostavno večkrat povemo, da jih cenimo. Gojenje občutkov hvaležnosti pomaga razblinjati negativne občutke žalosti, jeze, strahu. Če se večkrat opomnimo, kaj v življenju imamo, bomo tudi bolj hvaležni.

Optimizem

Ko verjamemo, da nas v življenju čakajo dobre stvari, se počutimo optimistične. Številne raziskave povezujejo optimizem z boljšimi rezultati in večjim uspehom v življenju. Optimisti se znajo osredotočati na nove priložnosti in večkrat doživljajo ponos ter hvaležnost. Hvaležni so za vse možnosti, ki jim pridejo v življenju naproti, in obenem ponosni, da jih znajo izkoristiti. Trdno verjamejo vase, zato lažje dosegajo cilje. Njihova vrlina je tudi, da ne dajejo prevelikega pomena morebitnim neuspehom in padcem. Optimizem je pogosto osebnostna drža človeka in njegov način delovanja, zato je manj minljiv kot ostale oblike sreče. 

3. Najgloblje vrste sreče je pogosto težko razložiti ali izmeriti, pa tudi doseči. Nanje trenutno dogajanje nima vpliva, saj so trdne in neomajne. Če želimo ugotoviti, ali doživljamo najvišje oblike sreče, si lahko zastavimo dve ključni vprašanji: Mi kaj manjka v življenju? Živim življenje, o katerem sem sanjal?

Zadovoljstvo/izpolnjenost

Zadovoljstvo v resnici pomeni notranjo zadovoljenost; ko denimo dosežemo svoje življenjske cilje, imamo občutek izpolnjenosti. Tisti, ki so zadovoljni, so manj razočarani nad življenjskimi pomanjkljivostmi in so bolj srečni zaradi tistega, kar imajo. Ljudje pogosto stremimo k občutku zadovoljstva, ki hodi z roko v roki z občutkom hvaležnosti. Tako kot je omenjeno že pri ostalih oblikah sreče, je v življenju pomembno osredotočanje na stvari, ki nam veliko pomenijo. Ko se počutimo izpolnjene in zadovoljne, začutimo cel spekter pozitivnih občutkov. Ta vrsta sreče je globoka in lahko tudi duhovna. Ko dosežemo svoj resničen življenjski namen, postane zadovoljstvo privzeto stanje.

Ljubezen

Nekateri tudi pravijo, da sta ljubezen in sreča prepletena pojma; ljubezen je neskončen vir sreče, sreča pa je lahko tudi oblika ljubezni. A v življenju potrebujemo oboje. Pogosto se srečamo s trditvami, da je resnično ljubezen težko najti, a v resnici ljubezen najdemo povsod okoli nas. Družina, prijatelji, partner, celo hišni ljubljenčki so lahko neskončen vir ljubezni. Osredotočanje na odnosne veščine, preživljanje časa z ljubljenimi in druge oblike negovanja odnosov nam pomaga ohraniti srečno in zadovoljno življenje. Ko veš, da si ljubljen in da ljubiš druge, ti le malokatera stvar lahko odvzame srečo. 

Vir: Learning Mind / The Journal of positive psychology