V Portorožu poteka peti slovenski psihiatrični kongres, ki je namenjen srečanju strokovnjakov s področja psihiatrije, psihologije, psihoterapije, nevroznanosti in psihiatrične zdravstvene nege. Ti bodo letos govorili tudi o psihičnih motnjah, ki so posledica ekonomske krize, saj so strokovnjaki opazili naraščanje obravnav oseb z motnjami razpoloženja in anksioznimi motnjami, ki so posledica stisk, povezanih s slabimi ekonomskimi razmerami. Glede na podatke evropske raziskave (Cost of Brain Disorders in Europe 2010) se z njimi srečuje že vsak peti Slovenec, kar je precej skrb vzbujajoča številka. Več o tem nam je povedal koordinator psihiatričnega kongresa prof. dr. Peter Pregelj.

Kako stres, ki ga prinašajo slabe ekonomske razmere, vpliva na posameznike?

Vsak stres neugodno vpliva na psihično počutje ljudi, zlasti če je ta stres dolgotrajen ali če posameznik ugotovi, da nima neke rešitve, da bi odpravil nastali položaj. Prav ekonomska kriza mnogo ljudi spravlja v tako stisko in takrat se lahko, če stres traja dolgo časa ali če je človek bolj ranljiv, razvije psihična motnja, pri kateri poskušamo pomagati. Seveda ne moremo odpravljati vzrokov te psihične motnje, tudi stresa ne, lahko pa pomagamo človeku, da se spoprime s temi težavami in jih skuša rešiti na njemu jasen način.

S kakšnimi težavami se ljudje obračajo na vas?

Ljudje prihajajo z različnimi težavami, so pa pogosto vezane na negotove službe, na možnost izgube službe ali pa so že brezposelni in iščejo pomoč iz lastne stiske. Zlasti takrat, kadar so njihovi obrambni mehanizmi že tako načeti, da si sami ne zmorejo več pomagati.

Kdaj naj ljudje pravzaprav poiščejo strokovno pomoč?

Smiselno je prepoznavati tiste glavne simptome, ki se pojavljajo pri nekom. Kadar neko psihično stanje traja dlje časa, če je to stanje nenavadno za posameznika, če tudi njegova okolica opazi, da je prišlo do neke spremembe v vedenju. Zlasti je treba izpostaviti depresijo in na primer slabo razpoloženje, žalost, ki več kot nekaj tednov traja brez razloga in se človek ni več sposoben razveseliti, tudi če dobi neko prijetno informacijo. Če se poleg tega pojavijo še težave z nespečnostjo, če posameznik nima več pravega apetita, shujša, imajo razne telesne težave, včasih tudi bolečine, ki se krepijo. Takrat je treba poiskati pomoč, najprej pri osebnem zdravniku, potem pa se ta odloča, ali je treba pomoč poiskati tudi pri psihiatru.

Kako lahko psihiater pomaga?

Odvisno od psihične motnje. Za vsako psihično motnjo so izdelani načini, postopki, kako pomagati. In odvisno je tudi od same intenzitete psihične motnje. Če na primer ostaneva pri depresiji, lahko pri blagi depresiji pomagajo že psihoterapevtski ukrepi, kot so psihoterapija, pogovor, urejanje težav; kadar so depresije hujše, pa se je treba zateči tudi k zdravilom.

Mnogi v stiski posegajo tudi po zdravilih, ki so lahko kratkoročna in učinkovita rešitev. Nas ta lahko zasvojijo?

Tukaj je treba ločevati skupine zdravil. Predvsem bi izpostavil dve skupini, in sicer antidepresivi, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije in različnih anksioznih motenj. Na drugi strani so pa pomirjevala – predvsem benzodiazepini – ki pa lahko povzročajo odvisnost in so lahko, če jih uporabljamo dlje časa, tudi nevarni. Uporabljamo jih samo krajši čas, samo pri nekaterih ljudeh in treba je nadzirati njihovo uporabo. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti in jih je smiselno jemati daljše časovno obdobje. Tukaj ne gre vsega metati v isti koš.

Kako naj posameznik jemlje pomirjevala?

Pomirjevala je smiselno jemati samo pod nadzorom zdravnika, ki jih predpiše z jasno določenim ciljem in z omejenim trajanjem jemanja. Kadar se pomirjevala na primer jemlje več kot štiri tedne, more biti za to jasna indikacija. To se uporablja samo pri nekaterih večjih psihičnih motnjah, saj je v tem primeru nevarnost odvisnosti večja. Dlje časa, ko se jih jemlje, večja je nevarnost, da posameznik postane odvisen. Zlasti takrat, ko oseba vidi, da brez teh pomirjeval ne more več, ali pa ko se začne za isti učinek uporabljat vedno večje odmerke. Takrat sta smiselna pogovor z zdravnikom in načrt, kako ta pomirjevala postopoma ukiniti.

Gre pri tem za psihično ali fizično odvisnost?

Praktično ne ločujemo več na psihično in fizično odvisnost in po tej stari delitvi bi šlo za oboje. Odvisnost od pomirjeval je v bistvu zelo nevarna, podobno kot odvisnost od alkohola. Že pri sami prekinitvi lahko pride do deviantnega stanja in hudih odtegnitev, tudi do smrtnega izida. V primerjavi s kakšnimi drugimi psihoaktivnimi snovmi, ki ponavadi tako hudih zapletov ne povzročajo.

Še posebej so psihičnim motnjam izpostavljeni starostniki. Zakaj?

Dejavniki so različni, na primer socialna izoliranost, bolezni, ki se pojavljajo v starosti, in stres. Zlasti se v starosti pojavljajo psihične motnje, kot so na primer demence, saj je znano, da eksponentno narašča število demenc s starostno skupino. In ker se prebivalstvo v Sloveniji stara, je tudi pojavljanje teh psihičnih motenj vse pogostejše. Nekaj 10.000 ljudi ima ta trenutek v Sloveniji demenco. Pa tudi pojavljanje depresije v starosti je pogostejše. Zlasti pa jo je težje prepoznati, ker pogosto ljudje mislijo, da če je nekdo star, da mora biti nekako žalosten, kar seveda ne drži.

Kaj so še teme kongresa, na katerem boste strokovnjaki izmenjevali znanje?

Na kongresu skušamo čim širše predstavit delavno področje psihiatrije v Sloveniji, tako da bomo govorili o najrazličnejših temah. Te bodo razdeljene po sklopih psihičnih motenj in celotnih klasifikacij. Od motenj, ki se pojavljajo bolj v starosti in so povezane bolj z organskimi psihičnimi motnjami, potem razne psihoze, shizofrenija kot najpomembnejša psihična motnja. Potem pa razpoloženjske motnje, ki sem jih že prej omenil: depresija, bipolarno motnja razpoloženja, razne anksiozne motnje, ki so povezane s stresom, in še nekatere druge psihične motnje, ki se pojavljajo redkeje. Posebno poglavje bo namenjeno tudi motnjam, ki se pojavljajo v otroštvu in nato še v adolescenci. In še o samomorilnemu vedenju, ki je problem v Sloveniji in drugod po svetu in je povezan s pojavom psihičnih motenj, zlasti s pojavom depresije.
 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na