Partnerji, ki se ukvarjajo z občutki ljubosumja, si dejanja svojega partnerja pogostokrat napačno razlagajo in potrebujejo veliko pojasnil, kdo je oseba, zaradi katere je ljubosumen in zakaj. Ko zaradi nezaupanja in ljubosumja svojega partnerja obtožujejo, uničujejo prav tisto, kar najbolj potrebujeta – zdrav, trden in ljubeč odnos. Kadar sta partnerja ljubosumna, se morata pogovoriti in prizadetemu partnerju pomagati ter dovoliti, da ga pomirimo. Če se bosta prepirala, ne bo ljubosumja v odnosu nič manj. V zdravih medsebojnih odnosih ni sumničenj in tudi ni ljubosumja, ki bi imel negativen predznak ali bi ogrožal zdravje.

Zakaj pravzaprav varamo?

Nezadovoljstvo na področju spolnosti je eden od razlogov, zakaj si partner poišče drugega in s tem seveda povzroči v svojem partnerskem odnosu hudo ljubosumje, nezaupanje, žalost idr., ko prizadeti seveda to odkrije. Le redkokdaj pa se zgodi, da bi si partner poiskal drugo osebo, če so doma odnosi urejeni. Menim, da bi naredila krivico enim ali drugim, če bi jih posebej izpostavila. Nezvestobe je več, kot si to sploh upamo priznati in raziskave, ki bi temeljile na realnih podatkih, bi nam lahko veliko povedale, da so odnosi med partnerjema nezdravi. Če bi se partnerja osredotočala na vse tisto, ob čemer uživata, bi se manj ukvarjala z razlikami med njima. Premalo partnerji spoštujejo drug drugega kot samostojno osebnost, premalo komunicirajo med seboj in preveč so sebični. V zdravih odnosih ni sebičnosti, kritiziranja, poniževanja in izsiljevanja in ni nezvestobe.

Zagotovo je partner, ki ugotovi nezvestobo, prizadet, jezen, zmeden, velikokrat z lastnim občutkom krivde. Veliko je takšnih, ki se želijo maščevati ali na kakršen koli način kaznovati svojega partnerja. Če je partner prizadet, mora o tem spregovoriti in izraziti svojo prizadetost. Naj se ne pogovarja o vedenju svojega partnerja s prijatelji, temveč z njim in skupaj naj poiščeta razloge za ravnanja, s katerimi se ne strinja. Pogostokrat sta za nezvestobo odgovorna oba partnerja. Ljubosumnost v takšnem razmerju postane obsedno stanje.

Partnerji, ki imajo v svoji zvezi zadovoljujoč odnos in ta temelji na spoštovanju ter ljubezni do partnerja in njegovi individualni svobodi, nimajo potrebe po nedolžnih skokih čez plot. Vprašanje, ali so spolni odnosi pogosti in kako dobri so ti odnosi, nima veliko opraviti s samim spolnim aktom, temveč z njunim odnosom in s tem, koliko pozornosti namenjata drug drugemu. Z nesporazumi glede spolnosti morata partnerja opraviti sproti. Pogovor je tisti, ki bo pomagal oživiti spolnost. S pogovorom boste partnerju nakazali, kako se počutite, kaj si želite, da bi lahko oba uživala. Kadar partnerju ni do spolnega občevanja, to ne pomeni, da ni več ljubezni. Velikokrat so vsakodnevne skrbi tiste, ki zavirajo čustva in z ljubosumjem ali nezaupanjem nimajo nič opraviti.

Najpogostejši vzroki za nezvestobo

Veliko je razlogov, da se nekdo odloči za zunajzakonsko ali partnersko razmerje. Nekateri si želijo novih izkušenj, drugim ni dovolj, da je samo njihov partner zadovoljen z njim. Nekateri se soočajo s svojim nizkim samospoštovanjem, lastno vrednostjo in ranjenim egom. Spet tretji potrebujejo ob spolni osvojitvi dokaz moškosti, ženske pa želijo zagotovilo, da so še vedno privlačne tudi za druge. Tisti, ki ne znajo ali ne zmorejo komunikacije z lastnim partnerjem, iščejo le-to v drugih oblikah komunikacije, ki je po mojem mnenju zelo neosebna, izkrivljena, napihnjena … Po starem reku: »Da papir vse prenese!« V moji svetovalnici partnerji pogostokrat izpostavijo začetek nezvestobe ravno v komuniciranju po SMS, mailih … in ob katerih so jih seveda partnerji tudi nekega dne zalotili. Na vprašanje zakaj posameznik izbira tovrstno komunikacijo za blažitev lastne frustracije, pa je toliko odgovorov kot posameznikov, ki to počnejo in svojo stisko rešujejo na ta način.

V vsakem partnerskem odnosu se je treba ob nastalih problemih pogovarjati. Ne glede na to, kakšen je odnos v danem trenutku, ga vedno znova lahko tudi izboljšamo. Veliko je treba vložiti truda, da stvari, ki motijo partnerja, spremenimo, prepoznamo in kar je najpomembnejše, za lepši odnos morata skrbeti oba. V partnerskem odnosu se moramo počutiti varne, znati moramo izražati samega sebe, znati poslušati, iskati rešitve za reševanje težav in znati sklepati kompromise. Znati sporočiti svojemu partnerju po SMS, da ga pogrešate in ljubite, tudi ko niste z njim.

Ljubosumje do tašče

Vsak, tako ženska kot moški, v nek nov odnos prinese vzorce, v katerih je bil sam vzgojen in ki jih želi ali pa ne želi nadaljevati. S seboj prinese vrsto idej, predsodkov, veliko navad, ki se jih tudi sam ne zaveda. A vendar je od obeh spolov pričakovati pomoč pri oblikovanju lastne identitete in pri osvobajanju od matične družine. In prav je, da spoštujeta in upoštevata preteklost, ne smeta pa biti z njo preobremenjena. Če pri osvobajanju mati svojemu sinu ne dovoli oditi, mu zaupati, spoštovati njegovo izbiro, se ta vedno znova vrača k njej in zaradi nje. In to je še kako razlog, da je dekle ali žena ljubosumna na »taščo«.

Moški, ki v svoji izbranki išče svojo mamo, žensko, ki je bila vsak trenutek sposobna in voljna prisluhniti vsem njegovim potrebam, bo zaradi zmote, da pričakovanega ne dobi, razočaran in bo svojo stisko reševal z mamo in ne s svojo drago. In to je za zdravo partnersko zvezo zelo slabo.

Razmerje dveh nosi v sebi tako prepire, krize, napetosti, nesoglasja, sile, ki ju razdvajajo, kot tudi neizmerno ljubezen, vdanost in želje, da skupaj ostaneta, se spoštujeta in podpirata drug drugega, ki ju zbližujejo. Zdrav partnerski odnos temelji na razlikah in dopolnjevanju, učvrsti pa ga lahko le trdna vez, ki ju združuje. In takrat družini, iz katerih izhajata, nimata vpliva na njun odnos.

Vedno trdimo, da je zaljubljenost mimo in zdaj smo spoznali, da se je partner spremenil. Spremenil sam, spremenil zaradi nas. Prav je, da si v pogovoru drug drugemu priznata, da si želita drug drugega takšnega, kot je, da se drug z drugim spreminjata, da se še naprej ljubita, s tem ko sta se spreminjala s privolitvijo enega ali drugega. Zavedati se, da smo v najinem odnosu trije: ti, jaz in to, kar sva skupaj, kar ne pripada ne meni ne tebi, temveč sva to »midva«, še kako pomaga pri nastali dilemi, ali je moj moški pravi zame. In če seveda ne zmoreva tega zavedanja, je treba poiskati pomoč terapevta, saj bi bil sicer ogrožen najin individualni razvoj in najina zveza. Ob takšnem razmišljanju, početju in prizadevanju, da bi takšen odnos samo nadgradila, ni možnosti za ljubosumnost ali nezaupanje. Zato moramo vedno in »brez dlake na jeziku«, kot pravimo, svojemu dragemu, če ga spoštujemo in ljubimo, povedati, kaj nas v zvezi duši, žalosti, spravlja v obup, dela negotove, ljubosumne. Vsako kritiko seveda nismo pripravljeni sprejeti in se je branimo, a kadar je ta na mestu in resnično podkrepljena z argumenti, potem jo je treba sprejeti in ukrepati.

Takoj in ni važno za kakšno ceno je treba odkriti, ali gre res za laži, varanje, odkriti torej vzroke za ljubosumnost, nezaupanje … Seveda je treba pri tem biti dovolj pozoren, da ne naredite partnerju krivice. Sama osebno lažnivcev ne prenesem in so na dnu negativcev na moji lestvici. Torej se je treba s partnerjem odkrito pogovoriti, mu zaupati in mu jasno povedati, da vas zanj skrbi, da želite slišati iz njegovih ust, če je vzrok za vašo ljubosumnost in vzroke zanjo in potem tudi razmisliti, ali boste lahko naprej tkali dobro partnersko zvezo z nekom, ki vas vara oziroma je do vas nepošten.

Pretirano ljubosumje nima prihodnosti

Partnerska zveza, v kateri se je treba boriti za uveljavljanje lastne volje, v kateri je nerazjasnjeno ljubosumje, ki razjeda, nima dobre perspektive. Če par hoče nastati in obstati, se mora soočiti z nekaterimi nasprotji, kot so predvsem tista med družinskimi vzorci in lastno ideologijo, med podobo drugega, kakršen je bil in kakršen je postal in s spremembami, ki jih prinesejo različne življenjske situacije. In osnovni pogoj za zdravo partnerstvo je najprej zdrava spolnost, v kateri prevladuje odgovorna vzajemna ljubezen partnerjev, ki so osebnostno zreli, ki so med seboj kaj več kot samo partnerji, možje in žene. In seveda med vse to sodi predvsem tudi spoštovanje in zaupanje ter zdrava komunikacija. Če svojemu partnerju ne znamo izraziti svojih potreb in želja, je tudi njuno spolno življenje klavrno, partnerja sta spolno nezadovoljena, nesrečna, pojavijo se nevrotične težave, do partnerja postajata nestrpna, zajedljiva, nesramna … vse to pa še kako vpliva na njuno vzdušje in vzdušje njune družine.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na