Strokovnjaki depresijo uvrščajo med motnje razpoloženja, te pa so, po statistikah sodeč, ene najpogostejših psihičnih težav pri ljudeh. O depresiji lahko govorimo v primeru, ko so pri osebi simptomi, tipični za depresijo, prisotni več kot dva tedna skorajda vsak dan in ko depresivna čustva niso posledica kakšne zlorabe alkohola, drog ali česa podobnega. Prisotnih pa mora biti večina naslednjih znakov: depresivno razpoloženje, nezadovoljstvo in pomanjkanje volje, zagona, interesa, težave s koncentracijo in učinkovitostjo, nespečnost ali, ravno obratno, pretirana želja po spanju, vzkipljivost ali, ravno nasprotno, popolna brezbrižnost, občutki manjvrednosti, celo razmišljanja o smrti.

2. Motnje hranjenja

Tudi pri premagovanju motenj hranjenja je lahko strokovno svetovanje v veliko pomoč, kajti njihovi vzroki ležijo globoko v človeku. Pri večini tistih, ki imajo težave, gre namreč za to, da čustvene stiske, ki jih doživljajo, tešijo oziroma rešujejo s hrano. Obstaja več oblik motenj hranjenja, na primer anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, in veliko ljudi s tovrstnimi težavami bi moralo poiskati strokovno pomoč, ki pa je zadnje, na kar pomislijo. Pravzaprav težave mnogokrat spretno skrivajo pred sorodniki in prijatelji, ki to, da je z njihovim bližnjim nekaj narobe, pogosto opazijo šele tedaj, ko bolestno shirajo ali se nenadzorovano zredijo, ko jim začne teža drastično nihati ali pa ko se začnejo v situacijah, ki zadevajo hrano, nenavadno vesti. Tako so pogosto prav starši, partnerji, tesni prijatelji tisti, ki posameznika z motnjami hranjenja prepričajo ali celo prisilijo v zdravljenje. To je predvsem psihoterapevtsko, čeprav lahko pomagajo simptome omiliti tudi nekatera zdravila.

3. Partnerske težave

Ljubezen in partnerski odnosi igrajo pomembno vlogo pri doseganju sreče marsikaterega posameznika. Če se torej na tem področju kaj zalomi, marsikdo postane globoko nesrečen, lahko celo zapade v depresijo. Varanje, pomanjkanje zaupanja, nezdrav ljubezenski odnos, neustavljiva želja po sprejemanju ali spreminjanju partnerja, nenehni prepiri in žaljivke ter tako naprej – vse to je lahko razlog, da se par ali pa posameznik odloči poiskati pomoč partnerskega terapevta ali celo psihoterapevta (odvisno od tega, za kakšne oziroma kako hude težave gre).

4. Travmatični dogodki

Prometne nesreče, huda bolezen, smrt ljubljene osebe, izguba vsega imetja v naravni katastrofi, izguba službe, invalidnost, posilstvo, zloraba … Vse to so travmatični dogodki, s katerimi se marsikdo ne uspe soočiti sam in zato poišče strokovno pomoč. In medtem ko enim pomaga že psihoterapija, drugi potrebujejo celo zdravljenje z zdravili.

5. Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo

Sodi v skupino čustvenih in vedenjskih motenj ter se običajno pojavi že v otroštvu ali zgodnji mladosti. Otroci z motnjo pozornosti, ki so hkrati še hiperaktivni, imajo pogosto težave z učenjem, saj se težko zberejo in težko ostanejo zbrani, ter z navezovanjem stikov in ohranjanjem prijateljstev. Mnogi so tudi razdražljivi in imajo težave s spanjem. V veliko primerih lahko takšnim otrokom s pravilnim pristopom pomagajo že starši, če pa jim sami niso kos oziroma ne vedo, kako pristopiti k njim, pa lahko skupaj z otrokom obiščejo psihologa, ki jim bo s svojim znanjem in izkušnjami priskočil na pomoč ter dal koristne nasvete.