Korenine stoicizma

Koncept stoicizma sega že stoletja nazaj in ima svoje korenine v stari Grčiji in Rimu. Izhaja iz šole helenistične filozofije, znane kot stoicizem, ki jo je ustanovil Zeno iz Citiuma v tretjem stoletju pred našim štetjem. Beseda stoik se danes pogosto uporablja za označevanje nečustvenih ljudi oziroma tistih, ki so na videz brezbrižni do bolečine, užitka, žalosti ali veselja. Stoiki so verjeli, da so nekatera destruktivna čustva posledica napačne presoje, druga pa posledica napačnega razmišljanja. Mislili so, da je najboljša strategija živeti v skladu z naravo, ki so jo videli kot božanski zakon. Ta deterministični pogled na čustva je vodil stoike k zagovarjanju, da je treba vsa čustva zatreti ali vsaj usmeriti v ustrezen odziv.

Stoiki so neodvisni misleci, ki se znašajo na lastno presojo in sposobnost sprejemanja odločitev. Verjamejo tudi, da bi si morali ljudje prizadevati živeti življenje s samonadzorom, brez trpljenja in skrbi. Ta tip osebnosti sicer spada v tip osebnosti Myers-Brigg, pod tip ISTJ (introvertirano zaznavanje, presojanje, razmišljanje). V splošnem so logični, praktični in premišljeni ljudje, ki so osredotočeni na svoje delo.

Stoične osebe morda res niso najbolj zanimivi ljudje v prostoru, vendar si jih lahko predstavljamo kot ledene gore – ne zaradi njihove navidezne hladnosti, temveč zato, ker večina tega, kar so, leži pod površjem.

Prednosti in pomanjkljivosti

Te osebe imajo notranjo moč in so sposobne nadzorovati svoja čustva. Zunanji pritiski ali družbene zapovedi jim ne pridejo do živega in ne vplivajo nanje v večji meri ali sploh ne. To pomeni, da stoiki ostanejo racionalni in sprejemajo dobre odločitve tudi v stresnih in težkih situacijah. Poleg tega so tudi zelo zanesljivi, kar je zagotovo lastnost, ki je cenjena pri delu. Na naloge ostanejo osredotočeni, ne da bi se pri tem pretirano čustveno vpletali ali podlegali zunanjim motnjam. Po drugi strani pa so za zunanjega opazovalca te osebe hladne in brez čustev, kar ima lahko za posledico to, da se težje povezujejo z drugimi. V mnogih primerih so lahko pretirano osredotočene na logiko in racionalnost, kar pomeni, da morda ne upoštevajo čustvenih potreb ljudi okoli sebe. Posledično so lahko nekateri stoiki včasih neobčutljivi ali celo zavračajo čustva drugih. 

Lastnosti stoičnih oseb

Neuspehi jih ne odvrnejo od nadaljnjih poskusov: Življenje je polno vzponov in padcev, ki nam lahko preprečijo, da bi dobili, kar želimo, ali dosegli svoje cilje. A stoične osebe so le redko prizadete zaradi teh neuspehov, saj jih dojemajo kot nove izkušnje in priložnosti za rast.

Zlahka se prilagodijo spremembam: Mnogi menijo, da so spremembe nekaj zelo vznemirljivega, a ne vedno, saj se je včasih tudi manjšim spremembam težko prilagoditi. Nova služba, nov dom ali nova rutina nas lahko včasih popolnoma vržejo iz ravnovesja. Pa vendar za stoične osebe nove okoliščine niso tako moteče kot za druge, spremembe pa jim ne povzročajo večjih skrbi.

Poznajo svoje potrebe: Stoične osebe so veliko bolj v stiku s seboj in svojimi potrebami, kot se zdi na prvi pogled. Pomembno jim je, da so njihove potrebe na prvem mestu. Vedo, kaj potrebujejo, in te potrebe lahko uresničijo brez napora.

Osredotočajo se na rešitve: Ko se v življenju soočamo s težavami in izzivi, mnogi ne vedo, kako ostati osredotočen. To pogosto pomeni, da se trudimo biti praktični in logični. Stoične osebe pa so bolj verjetno osredotočene na rešitve, poleg tega so veliko bolj praktične, ko gre za opravljanje pomembnih nalog.

Učijo se iz napak: Napake vedno lahko vidimo kot priložnost za učenje in rast. Stoične osebe pogosto izkoristijo svoje pomanjkljivosti in napake v največji možni meri, namesto da bi se predali negativnim občutkom in samoobtoževanju. Sposobni so hitrega učenja in ne dovolijo, da bi čustva vodila njihove naslednje korake.

Vidijo širšo sliko: Pogosto se osredotočamo na najmanjše podrobnosti, še posebej, če nam stvari ne gredo po načrtih. Stoične osebe so zmožne videti širšo sliko oziroma videti problem z razdalje. Namesto da bi bile obsedene z majhnimi koraki na poti, vidijo težave samo kot izzive, ki so običajen del napredka in rasti.

Hitro si opomorejo od zavrnitve: Zavrnitve niso za vse ljudi lahke, ravno nasprotno. Stoične osebe pa si pogosto zelo hitro opomorejo od te vrste izkušnje, pri tem pa se ne ukvarjajo s čustvi, ki spremljajo zavrnitev.  Manj verjetno je, da bodo to vzele osebno ali menile, da niso dovolj dobre. To jim ne preprečuje, da bi se počutile samozavestne pri svojih naslednjih poskusih.

Pod pritiskom ostanejo mirni: Za stoične osebe je značilno, da imajo nadzor nad svojimi čustvi. To pomeni, da ostanejo mirne in razumne tudi v težjih situacijah ali ko so pod pritiski.

 Viri: LearningMind / PsychologyToday