Stres pogosto navržemo ob vsakodnevnem pogovoru, kot da bi bilo to nekaj, kar se dogaja vsakemu, predvsem pa nas je večina mnenja, da to ni nič kaj takšnega. Stres doživljamo vsi. Predstavlja popolnoma normalen odziv vseh ljudi v situacijah, ko je začasno porušeno telesno ali duševno ravnovesje, lahko pa je tudi posledica tako imenovanih stresorjev ali zunanjih vplivov, ki prihajajo iz okolice. 

K večjemu doživljanju stresa, nato pa k izgorelosti, naj bi po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in slovenskega Zavoda za varnost pri delu bili bolj nagnjeni mlajši zaposleni kot starejši, bolj izobraženi naj bi večkrat poročali o izgorelosti, predvsem zato, ker naj bi višja izobrazba prinašala večjo odgovornost. Na to, kako se odzivamo na stresne situacije, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju, pa naj bi vplivale predvsem osebnostne značilnosti – izgorelost naj bi bila najpogostejša pri posameznikih, ki imajo pasivne in izogibajoče se strategije spoprijemanja s problemi. Za takšne ljudi je značilna nizka samopodoba in čustvena nestabilnost. Prav zaradi tega pa v naši družbi obstaja nekaj mitov o stresu, v katere še vedno verjame večina. Poglejmo si nekaj najpogostejših. 

''Stresne situacije doživljamo vsi enako''

Dogodke, situacije in življenjske okoliščine niti en človek ne dojema in ne vidi enako kot nekdo drug. Popolnoma enako situacijo lahko en človek doživlja kot izjemno stresno, drug pa jo jemlje kot spodbudo, kar naj bi bilo, kot že rečeno, odvisno od posameznikove osebnosti, preteklih življenjskih izkušenj, vzgoje, družbe ter ostalih okoliščin. 

''Simptomi stresa so pri vseh ljudi enaki''

Tudi ta trditev ne drži in je zgolj mit. Simptomi stresa se kažejo na štirih ravneh – telesni, čustveni, miselni in vedenjski. Ljudje imamo lahko podobne simptome, toda le ti se bodo pri ljudeh kazali na drugačen način. Nekaterim ljudem se bo poznalo bolj v vedenjskem smislu, drugem na čustvenem vidiku (predvsem pri pretiranih odzivih), spet tretjim v fizičnem smislu (pospešen utrip srca, glavoboli, prebavne motnje, napetost). Na tem mestu moramo poudariti, da sta na duševnem področju z doživljanjem stresa lahko povezani anksiozna ali depresivna motnja, v povezavi s tem pa tudi številne odvisnosti. 

''Če ignoriramo stres, ga ne bomo več čutili''

Ignoriranje lastnih čustev, lastnega doživljanja, predvsem pa zanikanje tega, nam nikoli in nikdar ne koristi. Jessica Rohlfin Pryor, doktorica psihologije, ki uči in predava na Univerzi Northwestern, pravi, da je zanikanje stresa podobno spravljanju vode v kartonasto škatlo – tako ali drugače se bo izlila.

Zanikanje lastnih frustracij v povezavi s stresom ne premore, da zunanji ali notranji stresorji izginejo, temveč se s tem, ko jih tlačimo vase, le še bolj poglabljajo. Po mnenju omenjene zdravnice lahko to privede do še večjih zdravstvenih problemov – povečanja telesne mase ali hujšanja, bolezni srca ali prebavil, težav s spanjem, predvsem pa se stres, ki ga hočemo odriniti stran od sebe, največkrat kaže v zmanjšanju kognitivnih sposobnostih in motnjah v razpoloženju.

''Neprestana pozitivna naravnanost pripomore, da nikoli ne doživljamo stresa''

V zadnjih letih smo lahko priča tako imenovani pozitivni psihologiji, ki je svet prevzela že na prelomu novega tisočletja. Le to včasih zmotno dojamemo sami, hkrati pa so jo tudi marketinško obrnili v nam zelo škodljivo smer. Nekateri ljudje na tem področju namreč trdijo, da je lahko posameznik celo življenje stoodstotno srečen, ta sreča pa je odvisna izključno in samo od njega. Čustveno zreli odrasli ljudje vedo, da v življenju pridejo situacije, ki so zunaj našega vpliva, v povezavi s prejšnjo točko pa lahko rečemo, da zanikanje lastnih čustev in doživljanja v nobenem primeru ne vpliva dobro, ne na našo psiho, še manj pa na telo. Dejstvo je, kot smo že omenili na samem začetku, da ljudje zaradi lastnih izkušenj, vzorcev, okolice, v kateri smo odraščali in v kateri se trenutno gibljemo, stresne situacije doživljamo vsak na svoj način. Zato besedne zveze, kot so 'To ni nič kaj takega' ali pa 'Pretiravaš', človeku, ki je pod stresom ne pomagajo, še manj pa niso zaželene. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za varstvo pri delu, TheHealthy