Zaradi njenih ekstremno izraženih emocij, so se ljudje, predvsem strokovnjaki začeli ukvarjati z vprašanjem, če le niso težave, ki bi jih morali reševati odrasli, prevelike za ramena ene deklice. Greta ima namreč diagnosticiran Aspergerjev sindrom, ki je oblika avtizma.

Gre za vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem, kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi. Tudi sama Greta je poudarila, da zaradi bolezni vidi svet drugače, da ne sprejema laži in vidi skozi ljudi. Povedala je še, da ima poseben hobi, kar je za ljudi z diagnosticiranim avtizmom, nekaj povsem običajnega.

Osebe z Aspergerjevim sindromom so visoko funkcionalne in lahko dosegajo odlične rezultate.  Simptomi pa se kažejo predvsem v ponavljajočih se vzorcih vedenja, ekstremen interes za določene aktivnosti ali hobije, bolj občutljivi so na zvok, vonj, okus in materijale.

Ravno tako pa način govora uporabljajo izrazito konkretno in ne razumejo ironije ali šal.

Pri 11 letih je imela Greta diagnosticirano depresijo, potem pa je tudi nehala govoriti. Hkrati so ji diagnosticirali še Apergerjev sindrom, opsesivno-kompulzivno motnjo, kasneje pa dodali še selektivni mutizem, ki je redka in kompleksna anksiozna motnja, kjer otroci zaradi hudih občutkov tesnobe ne zmorejo verbalne komunikacije v specifičnih socialnih situacijah.

Greta je o selektivnem mutizmu povedala, da to pomeni, da je govorila le takrat, ko je imela kaj za povedati. In, da je ravno zdaj takšen trenutek – ko se je odločila glasno in  strastno in javno zagovarjati pravice otrok do čistega in varnega eko sistema in sveta.

Doc. dr. sc. Ante Bagarić, dr. med., spec. psihijater je na svojem facebook profilu zapisal: »Greta Thunberg je imela jezen govor o podnebnih spremembah. Glede tega se v svetu, pa tudi pri nas, veliko govori. Navajajo, da ima Greta določene duševne motnje in da zaradi tega ne bi smela nastopati. Napačno. Osebe z duševnimi motnjami lahko, zmorejo in morajo javno govoriti o vseh temah. Ravno tako, kot na primer, se morajo osebe, ki imajo težave z boleznimi mišičevja, še vseeno gibati, hoditi in skakati, kolikor lahko. Nikogar ne smemo, niti ne želimo diskvalificirati. Vendar pa način, na katerega je Greta govorila o podnebnih spremembah ni sprejemljiv. Ona je namreč stara komaj 16 let in tovrsten nastop je za njo veliko čustveno breme. Malo katera oseba lahko v njenih letih prenese pritisk. Podnebna problematika je precej kompleksna in pretežka (ena najtežjih tem današnjega sveta), da bi jo lahko otroci v popolnosti razumeli ali predlagali rešitve zanjo. Greta, kot tudi vsi drugi otroci, bi se morali brezskrbno igrati in učiti. Otrok ne bi smeli izkoriščati v politične namene ali kakršnekoli finančne in druge osebne cilje. Pustimo rožam cveteti«.

Otroke in mlade bi morali vključevati v težje svetovne problematike na njim primeren način, kot je naprimer osveščanje o ločevanju smeti, kako ravnati in spoštovati živa bitja ter zavedanje o trajnostnih ciljih ekologije. Vsekakor pa jih ne bi smeli bremeniti s težavami, ki bi jih morali reševati odrasli, saj jim s tem jemljemo del otroštva.