Zakonska in družinska psihoterapevtka Veronika Seles pravi, da nezvestoba v najširšem smislu pomeni prelomljeno zaupanje. Torej, en partner verjame, da dogovor o zvestobi, spolni in čustveni intimnosti velja, drugi pa ga skrivaj krši. S tem ko se izneveri medsebojni ljubezni, izda partnerjevo zaupanje.
Seveda pa se nam takoj zastavi vprašanje, kaj za koga pomeni zvestoba. "Nikakor ni vedno povezana s seksom, v kar je prepričana večina ljudi." V bistvu gre pri nezvestobi za razočaranje, strah, jezo, praznino in potrebo po ljubezni ter razumevanju. Prav na tem nivoju se je treba z nezvestobo spopadati.
Koliko ljudi sploh vara? Kdo to počne pogosteje, moški ali ženske?
• Več telefonskih pogovorov v zasebnosti; dolgo bedenje in uporaba računalnika, ko že vsi spijo.
• Več časa stran od doma; daljši delavnik; več potovanj; več večernih ali vikend sestankov. Razlogi za te spremembe so lahko skrajno izčrpni ali pa so lahko prikriti izgovori, kot na primer »novi projekt« ali »moja joga«.
• Nenaden in močan interes za novo dejavnost, ki je ne deli s partnerjem, na primer motorji, športni avtomobili ali tečaj orientalskega plesa.
• Lahko ima povečano spolno željo in seks je lahko bolj strasten, želi vpeljati ali poskusiti nove tehnike; lahko se začne spolnosti izogibati – ali pa oboje v različnem času. Manj je spontane naklonjenosti in malo romantičnih poljubov.
• Izogiba se vključevanju partnerja v družbo iz službe ali okolice ali pa ima povečano željo po druženju z drugimi ljudmi in se izogiba biti sam s partnerjem ...
Večina raziskav kaže, da je nezvestoba v porastu. Je pa zbiranje zanesljivih statističnih podatkov na temo, ki predstavlja v svetu tolikšen tabu, zelo težko delo, saj se rezultati raziskav zelo razlikujejo glede na tipe skupin, ki jih raziskujemo, metode dela in tudi zato, ker ljudje, ki varajo, velikokrat niso odkriti, čeprav je raziskava anonimna.
Kako lahko pri partnerju prepoznamo znake, da nas je prevaral?
Velikokrat se zgodi, da ne morete vedeti, da ima vaš partner afero, saj se njegovo vedenje in dejanja zdijo povsem normalna. Lahko vam gleda v oči in vas prepričuje, da je vse v najlepšem redu. Po drugi strani lahko vsak potencialno sumljivi znak namiguje na kaj drugega, na primer na depresijo ali generacijske spremembe in ne na afero. Še najbolj zanesljiv pa je vaš občutek, še posebej, če niste nagnjeni k ljubosumnosti ali sumničavosti.
Ni več nobenega dvoma. Vemo, da nas je partner prevaral. Kaj storiti, ko zvemo?
Ko je afera enkrat razkrita, povzroči krizo vsem trem osebam, ki so vpletene vanjo. Razkritje nezvestobe je za prevaranega partnerja travmatičen dogodek. Razumeti ga kot travmatičnega, je pomemben doprinos k samemu zdravljenju. V trenutku, ko ljudje izvedo za afero, lahko reagirajo, kot da so bili zahrbtno napadeni. Kjer so se prej počutili varne, se zdaj počutijo ogrožene. V trenutku se prevaranemu partnerju podre svet. Po navadi prevarani partnerji postanejo obsedeni s podrobnostmi afere, imajo motnje hranjenja in spanja in se počutijo nemočne, da bi nadzorovali svoja čustva, še posebno strah in žalost, ki sta lahko zelo močna.
Čeprav nezvesti partner kasneje vse prizna, pa prvotno zanikanje in laganje upočasnita potek zdravljenja. Prizadeti partner lahko reagira na razkritje z jokom, otopelostjo ali besom. Če se bes stopnjuje, je treba pogovor prekiniti, da preprečite nadaljnje rane. Dogovorita se za nadaljevanje pogovora, ko se oba pomirita. Ne zapustite prostora brez besed. Lahko rečete: »Eksplodiral/a bom. Ne želim stvari še poslabšati, zato grem na sprehod. Preloživa ta pogovor na kasneje, ko se bova oba umirila.«
Kaj sledi v naslednjih urah in dnevih nastale krize, je odvisno od tega, kako reagirate na spremembe, ki so razbile vaš svet. Nekateri pari so zmožni skupaj preživeti šok ob razkritju, drugi pa se razidejo.
Je dobro, da takoj spakiramo kovčke in gremo?
Skozi zgodnjo fazo čustvenega prevrata se včasih čuti, da ozdravitev zakona ni vredna napora. Prevarani partnerji se pogosto sprašujejo, ali ni bolje vsega pustiti in se ločiti. Na žalost pa bo bolečina prisotna ne glede na to, katero pot izberejo.
Navsezadnje pa zgodnje odločitve glede tega, ali boste odšli ali ostali, niso nespremenljive. V razjasnjevanju neodločnosti ljudje nihajo naprej in nazaj med tem, ali naj ostanejo ali odidejo. Vsak partner lahko dvomi v napor za ponovno vzpostavitev zakona. V tem trenutku se zdi priznati poraz veliko lažje, kot pa pobirati in lepiti koščke, vendar pa je dobro počakati vsaj tri mesece, preden naredite končni korak. Če ste se danes odločili tako, se jutri še vedno lahko odločite drugače. Raziskave kažejo, da 25 odstotkov parov, ki oddajo vlogo za ločitev, procesa nikoli ne dokonča.
Kaj menite, ali naj se prevarani partner vrne nazaj k tistemu, ki je varal ali ne? Zakaj ja oziroma ne?
Vsi zakoni oz. odnosi ne morejo okrevati, nekateri pa se v prvi vrsti sploh ne bi smeli začeti. Če denimo partner, ki je varal, ne pokaže nobenega obžalovanja, ki ni povsem predan in ni željan narediti vsega, da bi rešil odnos – tukaj ni poti nazaj. V bistvu taki po navadi zelo hitro opustijo terapijo in zapustijo zakon. Vendar ni vse tako črno. Resda afere lahko končajo zakon, lahko pa ga tudi naredijo precej močnejšega, kot je bil, če se partnerja pravilno spoprimeta s posledicami nezvestobe in seveda v prvi vrsti, če je to želja obeh.
Ali drži, da bo oseba, ki je že varala to ponovila? Zakaj?
V veliko primerih to nikakor ne drži! Lahko pa gre za način končevanja odnosov, za način »razreševanja« problemov. Torej, gre lahko za neke osebnostne motnje. Lahko gre za filanderstvo, odvisnost od spolnosti ...
Koliko je tistih, ki jim uspe oprostiti varanje in naprej živeti v partnerskem odnosu?
Veliko! Veliko je parov, ki imajo po konstruktivni partnerski terapiji veliko, veliko boljši odnos, kot bi ga kdaj koli prej lahko imeli, saj tako individualno kot medpartnersko zrastejo.
Kako se lotiti terapije in koliko partnerskih odnosov, zakonov se s terapijo reši?
Terapija je lahko dolgotrajen proces, ki traja lahko od enega ali dveh let, lahko pa tudi dlje. Eden od problemov pri okrevanju od travme, povzročene z nezvestobo, je, da mora nezvesti partner v bistvu postati tisti, ki zdravi. Povsem normalno je, da se nezvesti partnerji želijo izogniti žalostnim oziroma bolečim izrazom na obrazu osebe, ki so jo prizadeli, še posebno ko prevarani partner vztraja pri želji, da bi slišal vse podrobnosti. Vendar je za nezvestega partnerja zelo pomembno, da gre bolečini nasproti, ponudi tolažbo in je odprt za odgovarjanja na vsa zastavljena vprašanja.
Vendar pa ne glede na to, kdo ste, pot iz biti poročen v biti samski terja ogromno prilagoditev. Tudi ljudje, ki imajo nesrečne zakone in si želijo ločitve, ne zdrsnejo kar zlahka v stanje neporočenosti oziroma samskosti. Navsezadnje jim je biti sam nekaj povsem neznanega. Po vsej verjetnosti je prisotna čustvena zapuščina jeze in žalosti, ki leži globoko v srcu. Torej, če se posamezniki odločijo za terapijo, potrebujejo nasvete o konstruktivnih poteh soočenja in razumevanja, kaj in kako se jim je pravzaprav zgodilo.
Ali si partnerja lahko pomagata tudi sama? Kako?
V večini primerov se pari ali posamezniki z posledicami nezvestobe ne morejo dobro spoprijeti sami. Večina ljudi potrebuje pomoč pri učenju, kako spremeniti zagrenjenost prevare v plodna tla za rast. Na praktični ravni potrebujejo nasvete o konstruktivnih poteh soočenja in razumevanja, kaj, kako in zakaj se jim je pravzaprav zgodilo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV