Dan poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev, so poudarili na NIJZ.

Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto zaznamujemo 10. oktobra in je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja za dobrobit posameznika in družbe, so zapisali na ministrstvu za zdravje. Menijo, da je letošnji dan priložnost, da izboljšamo znanje, okrepimo opolnomočenost in spodbudimo ukrepe. Spomnili so, da je vlada letošnje leto razglasila za slovensko leto duševnega zdravja.

Univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo, zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter razvijajo mrežo centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

V letu 2024 pa na ministrstvu načrtujejo vpeljavo sistema vrstniške pomoči na področju duševnega zdravja in začetek projekta z naslovom Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Dodali so, da pripravljajo zakon o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije.

Da brez duševnega zdravja ni zdravja, poudarjajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza). 

Dodali so, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za duševno zdravje. Predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi Aljoša Lapanja je spomnil, da je dolžnost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da osebam s težavami v duševnem zdravju znajo in zmorejo brez predsodkov, humano, empatično in strokovno izvajati vse aktivnosti zdravstvene nege.

Iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar pa so sporočili, da je duševno zdravje sestavni del celostnega zdravja in blaginje vsakega posameznika. "Duševno zdravje je ključno za splošno kakovost življenja naših uporabnikov. V centru jim nudimo celostno, holistično in individualno obravnavo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Nova raziskava Eurobarometer o duševnem zdravju je pokazala, da se je v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih s čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti, soočilo 41 odstotkov vprašanih. Ob tem je brez strokovne pomoči ostalo 61 odstotkov vprašanih.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Sloveniji potekajo številni dogodki. V Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent ob 30-letnici pripravljajo prireditev, kjer bo imela nagovor predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dogodke med drugim pripravljajo tudi Slovenska nacionalna zveza za duševno zdravje v športu, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Kinodvor in novomeška enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).