Duševno zdravje v kriznih časih: Kako si pomagati?

Pomembno je prepoznati tveganja in iskati ustrezno strokovno pomoč. Slednjo bi prej kot slej na neki točki življenja morali znati poiskati vsi.

Splošni cilj svetovnega dneva duševnega zdravja je ozaveščanje o vprašanjih duševnega zdravja po vsem svetu in mobilizacija prizadevanj za podporo duševnemu zdravju. Dan ponuja vsem deležnikom, ki se ukvarjajo z vprašanji duševnega zdravja, priložnost, da spregovorijo o svojem delu in o tem, kaj je še treba storiti, da bi oskrba duševnega zdravja postala resničnost za ljudi po vsem svetu.

Svetovni dan duševnega zdravja služi kot močan opomnik, da ni zdravja brez duševnega zdravja. Letošnja kampanja se osredotoča na nujno potrebo po podpori duševnemu zdravju in psihosocialnim potrebam ljudi, ki jih prizadenejo humanitarne izredne razmere.

Krize, kot so naravne nesreče, konflikti in izredne razmere v javnem zdravju, povzročajo čustveno stisko, saj vsak peti posameznik doživlja duševno bolezen. Podpora duševnemu dobremu počutju posameznikov med takimi krizami ni le pomembna – rešuje življenja, daje ljudem moč za spopadanje s težavami, prostor za ozdravitev ter okrevanje in obnovo ne le kot posamezniki, ampak tudi kot skupnosti. Zato je bistveno, da se vsi, vključno z vladnimi uradniki, zdravstvenimi in socialnimi delavci, šolskim osebjem in skupnostnimi skupinami, združijo. Z roko v roki lahko zagotovimo, da imajo najbolj ranljivi dostop do podpore, ki jo potrebujejo, hkrati pa zaščitimo dobro počutje vseh. Na ta svetovni dan duševnega zdravja okrepimo naša prizadevanja za ustvarjanje sveta, kjer je duševno zdravje cenjeno, zaščiteno in dostopno vsem, zlasti tistim, ki so v stiski.

Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih, piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). V času kriznih dogodkov je ključnega pomena, da vsem posameznikom zagotovimo vsestransko, učinkovito in pravočasno podporo pri soočanju z vplivi na njihovo duševno zdravje.

Temeljni cilj Programa MIRA, nacionalnega programa za duševno zdravje, je vzpostavitev dostopnega podpornega okolja na vseh področjih skrbi za duševno zdravje. Poleg tega je ključnega pomena ozaveščanje javnosti o pomenu psihološke podpore kot ključnega elementa pri obvladovanju kriznih razmer. Duševno zdravje je namreč sestavni del celostnega zdravja in z njim neločljivo povezano. Zato ga je nujno varovati, krepiti in v primeru stiske iskati ustrezno pomoč. 

Katastrofe in krizni dogodki, kot so naravne nesreče, epidemije, vojna ali druge izredne razmere, imajo lahko globok in trajen vpliv na življenja posameznikov. Poleg neposredne materialne škode pogosto povzročijo tudi resne duševne stiske. Raziskave potrjujejo, da se skoraj tretjina prizadetih oseb sooča s hudimi posledicami na področju duševnega zdravja. Še posebej ranljive skupine, med katere spadajo otroci, starejši, posamezniki z že obstoječimi težavami v duševnem zdravju ter tisti, ki so doživeli izgubo bližnjih ali doma, so ob takih dogodkih izpostavljene znatno večjim tveganjem. Prav tako so pod izjemnim pritiskom zaposleni in prostovoljci, ki nudijo pomoč prizadetim ob izrednih dogodkih.

Izredni dogodki ne izključujejo nujno naravnih nesreč ali katastrof, temveč lahko predstavljajo tudi izrazito osebne stiske. V takšnih primerih lahko občutek nemoči, osamljenosti ali izgube predstavlja enako pretresljivo izkušnjo kot zunanje nesreče. Ključnega pomena je pravočasna prepoznava teh stanj in ponudba psihološke prve pomoči ali podpore s strani posameznikovih bližnjih in širše skupnosti. V primeru hujših stisk je priporočljivo, da posameznik bodisi samoiniciativno bodisi s pomočjo svojih bližnjih poišče strokovno obravnavo.

Skupnost je ključna za dobro in optimalno duševno zdravje. Ob težkih trenutkih nam občutek pripadnosti in podpore drugih pomaga premostiti krizo. Ko se zgodi nesreča, ljudje radi pomagajo drug drugemu, kar zmanjšuje občutek osamljenosti. To velja tudi v vsakdanjem življenju. Če se počutimo sprejete v šoli, službi ali doma, smo manj pod stresom, bolj samozavestni in vidimo smisel življenja. V skupnosti lahko delimo izkušnje in gradimo odnose. Prav ti odnosi gradijo naše dobro počutje in nas varujejo pred težavami.

Slovenijo so prizadele krize: covid-19, poplave in vojne v bližini. To povzroča ljudem tesnobo. Zato potrebujemo dober sistem psihosocialne podpore. Ljudem v stiski moramo pomagati takoj. Pravočasno ukrepanje preprečuje poslabšanje duševnih stisk. Pomagamo lahko z:

- Ozaveščanjem o ravnanju v kriznih situacijah in samopomoči.

- Podporo v skupnosti (kot ob poplavah).

- Spodbujanjem krepitve, kot so medsebojna podpora, rutina, dober spanec, prehrana in telesna dejavnost.

S tem preprečimo resne težave, krepimo skupnost in zmanjšamo obremenjenost zdravstvenih služb.

Nacionalni inštitut za javno zdravje piše, da je v Sloveniji na voljo široka mreža ustanov in storitev, na katere se osebe v stiski lahko obrnejo. Prvi vir strokovne pomoči je vedno lahko osebni zdravnik. V okviru Programa MIRA, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, deluje 41 centrov za duševno zdravje: 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za duševno zdravje odraslih, ki pokrivajo območja primarnega zdravstva in zagotavljajo dostopno strokovno pomoč. Poleg centrov obstaja tudi široka mreža virov pomoči, ki vključuje psihiatrične in klinično psihološke ambulante, centre za krepitev zdravja, socialnovarstvene službe, nevladne organizacije, svetovalnice in telefonske linije.

V primeru akutne duševne stiske je mogoče poiskati pomoč v dežurni ambulanti v zdravstvenem domu, urgentni ambulanti psihiatričnih bolnišnic ali s klicem na interventno številko 112. Ob kriznih situacijah je ključnega pomena tudi odzivanje reševalnih služb na terenu, kot so policija, gasilci, civilna zaščita, vojska ter ekipe nujne medicinske pomoči, ki nudijo takojšnjo podporo v najzahtevnejših okoliščinah.

Raziskava o duševnem zdravju mladih v Sloveniji je obsežna študija, ki preučuje, kako na duševno zdravje mladih (od 16 do 24 let) vplivajo njihove osebne izkušnje, družinsko okolje ter širši družbeni dejavniki. Upošteva tudi vpliv globalnih kriz, kot so pandemija covida-19, podnebne spremembe in gospodarska negotovost. Raziskava je bila izvedena s spletno anketo med junijem in septembrom 2024 med 1059 mladimi. Čeprav rezultati kažejo na določene trende, niso popolnoma reprezentativni za celotno populacijo mladih v Sloveniji. Namen te raziskave je bil s strani FDV ponuditi podlago za boljše razumevanje težav mladih in razvoj ukrepov za izboljšanje njihovega duševnega zdravja. Spodaj objavljamo ključne ugotovitve, ki jih navajajo raziskovalci omenjene študije. 

47 % udeležencev je poročalo o dobrem duševnem zdravju, 20 % o slabem, medtem ko je 66 % zadovoljnih z življenjem. Na podlagi rezultatov merske lestvice DASS-21 smo ugotovili, da o hudih ali zelo hudih simptomih stresa poroča 19 %, depresije 21 % in anksioznosti 29 % udeležencev. Na vseh treh področjih hudo ali zelo hudo obliko stiske doživlja 9,4 % udeležencev. Na vsaj enem področju ima hudo ali zelo hudo obliko stiske 37,4 %, na dveh pa 12,1 %. 10 % udeležencev se vedno počuti osamljeno. 27 % udeležencev izkazuje povišano tveganje za motnje hranjenja, 9 % se jih je v zadnjem letu samopoškodovalo, 14 % pa jih je razmišljalo o samomoru.

15 % udeležencev ima uradno diagnozo duševne motnje (najpogosteje depresijo ali anksioznost). 40 % udeležencev se je samodiagnosticiralo, predvsem z anksioznostjo (24 % celotnega vzorca), depresijo (18 %), motnjami pozornosti (13 %) in motnjami hranjenja (9 %). V zadnjem letu je 19 % udeležencev koristilo strokovno pomoč, 29 % pa je o tem razmišljalo, a je niso poiskali – najpogosteje zaradi stroškov, pomanjkanja informacij o kakovostni podpori in nelagodja ob razkrivanju osebnih stisk.

45 % udeležencev spi premalo glede na priporočene norme, 41 % samo ocenjuje, da spijo premalo, 33 % pa poroča o težavah s spanjem. 43 % udeležencev je v zadnjem mesecu pilo alkohol na tvegan način, 20 % redno uporablja tobak, 50 % pogosto posega po energijskih pijačah, 23 % presega prag za digitalno zasvojenost.

49 % udeležencev ni poročalo o nobeni obremenjujoči izkušnji v otroštvu ali adolescenci (ACEs), 41 % o eni do treh, 11 % pa o štirih ali več. Lestvica ACE zajema 10 kategorij obremenjujočih izkušenj, med katerimi so različne oblike zlorabe, zanemarjanja in težavnih okoliščin v izvornem gospodinjstvu (npr. zasvojenost ali duševna motnja odraslih članov). Doživljanje štirih ali več teh izkušenj se običajno šteje za visokorizični prag, saj so pretekle raziskave dosledno pokazale povezave s slabšimi izidi na področju duševnega in telesnega zdravja v poznejšem življenju. Najpogostejše oblike obremenjujočih izkušenj v otroštvu in adolescenci (ACEs): čustveno zanemarjanje (19 %), čustveno nasilje (16 %), spolna zloraba (17 %), ločitev/izguba staršev (16 %). 33 % udeležencev je poročalo o visoki ravni pozitivnih izkušenj v otroštvu (PCEs), 41 % o srednji, 27 % o nizki. Lestvica PCEs zajema vidike, kot so varni odnosi v izvorni družini, občutek pripadnosti in dostop do podpornih odraslih oseb.

Osebne skrbi: stanovanje (62 %), zaposlitev (54 %), izobraževalni cilji (51 %), partnerski odnosi (46 %). Obremenjenost zaradi šolskih, študijskih in delovnih zahtev: 31 % srednješolcev doživlja šolske obveznosti kot veliko obremenitev, 16 % študentov poroča o visoki obremenjenosti zaradi študija, 11 % zaposlenih pa zaradi dela. Družbene skrbi: inflacija in gospodarske krize (55 %), omejevanje svobode (53 %), revščina (50 %), družbene neenakosti (47 %), podnebne spremembe (46 %), vojne (46 %), onesnaženje (46 %). 38 % udeležencev je optimističnih glede lastne prihodnosti, a le 12 % verjame v dobro prihodnost Slovenije in 8 % v prihodnost sveta. 

Pandemija covida-19 je bila ena ključnih izkušenj te generacije: 39 % udeležencev poroča o negativnem vplivu na duševno zdravje in šolanje, največje obremenitve pa so bile omejeno druženje (48 %) in karantena (43 %). Obenem so nekateri doživeli tudi pozitivne spremembe, zlasti v družinskih odnosih (42 %) ter na področju prijateljstev in telesnega zdravja. V organizirane oblike aktivnosti je vključenih 56 % udeležencev (najpogosteje prostovoljstvo, športna društva, verske dejavnosti, študentski klubi, kulturna in gasilska društva).

Ne bojte se poiskati pomoči, če ste v duševni stiski. Na voljo so vam številni že omenjeni programi, ljudje in navsezadnje skupnost. Niste sami!

Viri: WHO, NIJZ, FDV - Raziskovalno poročilo projekta, DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH V SLOVENIJI V KONTEKSTU GLOBALNIH KRIZ: STANJE, DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI