Nasilje nad ženskami pomeni vsako dejanje, katerega posledice so fizično, spolno ali psihično trpljenje žensk, vključuje pa od žaljivk, vpitja in groženj do kratenja pravice do svobode. Pri tem ločimo nasilje, ki ga je ženska deležna s strani partnerja in se kaže s fizičnimi, spolnimi in psihološkimi posledicami ter vključuje fizično nasilje, siljenje v spolni odnos, psihološko zlorabo in posesivnost ter objesten odnos. Ločimo pa še spolno nasilje, ki pomeni kakršno koli dejanje, od opazk do trgovine z ženskami in deklicami.

Nasilje ogroža zdravje žensk in otrok!

Nasilje lahko povzroči resne kratkoročne in dolgoročne fizične in psihične težave ter poškodbe reproduktivnih organov. Zdravstvene posledice vključujejo glavobole, bolečine v hrbtenici, trebuhu, fibromialgijo, prebavne in črevesne težave, omejeno mobilnost in slabo splošno zdravstveno stanje. V nekaterih primerih so lahko posledice tudi hude ali celo usodne telesne poškodbe.

Poleg tega lahko spolno nasilje privede do neželenih nosečnosti, ginekoloških težav, splavov, spolno prenosljivih bolezni, vključno z virusom HIV.

Spolno nasilje med nosečnostjo prav tako povečuje tveganje za splav, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo otroka ali pa se poveča tveganje, da se bo otrok rodil mrtev.

Vse oblike nasilje pa lahko pripeljejo do depresije, posttravmatske stresne motnje, motenj spanja, čustvenega stresa in samomorilnosti. Če so zlorabljeni otroci, so študije pokazale, da je med njimi tudi več kadilcev in otrok, ki so odvisni od alkohola in drog, med njimi je pogostejše tvegano spolno obnašanje pozneje v življenju, poleg tega pa otroci pogosto prevzemajo vzorec – dečki odrasejo v nasilneže, deklice pa v žrtve. Pri otrocih, ki so žrtve nasilja, se sicer lahko pojavijo tudi strah, močni občutki krivde in nemoči, ker ne morejo preprečiti nasilja, občutek drugačnosti, nezaupanje drugim, zapiranje vase, potlačijo svoja čustva, imajo slabo samopodobo, pojavijo se lahko celo težave pri govoru, učenju, modrice, odrgnine, rane, druge telesne poškodbe, močenje postelje, glavoboli, težave z želodcem, motnje hranjenja, lahko postanejo nasilni ali postanejo žrtve nasilja s strani svojih vrstnikov in lahko se samopoškodujejo.

Čeprav je povsem zmotno mnenje, da so nasilneži običajno moški, ki prihajajo iz nižjih slojev in so duševni bolniki, dejavnike tveganja za nasilno vedenje predstavljajo odvisnost od alkohola in drog, duševne motnje in bolezni, spolne motnje, seksualna deviantnost, apatičnost, posesivnost in ljubosumje, občutek manjvrednosti, strah, pomanjkanje občutka krivde in v določeni meri tudi brezposelnost, večkrat pa so nasilne osebe, ki so bile tudi same žrtve nasilja ali so bile priče nasilju v družini, so bile vzgojene v določene spolne vloge, so se pogosto selile, odraščale v rejništvu ali zavodu in so se v mladosti preživljale s kriminalnimi dejanji. Seveda pa tega ne gre posploševati, saj se nasilno obnašajo tudi osebe, ki so na prvi pogled videti povsem umirjene in uglajene. Gre le za dejavnike, ki povečujejo tveganje, da se bo nekdo obnašal nasilno.

Kam naj se obrnejo žrtve nasilja?

Če ste žrtev nasilja, nasilje prijavite policiji (113 ali na anonimno telefonsko številko 080 12 00), vedno pa se lahko obrnete tudi na katero od nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja, tam pa vam bodo tudi svetovali in pomagali poiskati obliko pomoči, ki bi bila za vas najprimernejša. Pokličete lahko brezplačni SOS telefon 080 11 55, ki deluje vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. ure ali Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja, na telefonsko številko 031 233 211, ki deluje vsak dan, 24 ur na dan. Pri iskanju pomoči lahko izbirate med telefonskim in osebnim svetovanjem, lahko se vključite v skupine za samopomoč, društva za nenasilno komunikacijo, obiščete krizne centre ali varne hiše (031 736 726). Prav tako so lahko vedo obrnete na kateri koli center za socialno delo, kjer vam bodo z veseljem posredovali informacije in vas seznanili z vašimi pravicami.

Če vam partner grozi, pokličite policijo za posredovanje, ki se mora odzvati na vaš klic, tudi če niste doživeli fizičnega napada. Pri sebi pa imejte vedno telefon s pripravljeno številko policije za hitro klicanje. Če ste fizično ogroženi, se lahko za krajši čas zatečete v katerega od kriznih centrov, ki delujejo vse dni v tednu, 24 ur na dan, za daljše obdobje pa so vam na voljo varne hiše, ki so na tajnih lokacijah in so varovane.

Če ste žrtev nasilja v ali zunaj družine, čim prej poiščite pomoč! Ne dovolite, da nasilje postane normalni del vašega vsakodnevnega življenja, da postane povsem sprejemljivo in opravičljivo. Da bi preprečili in zmanjšali pogostost nasilja ter pomagali preprečiti začarani krog nemoči in nasilja, pa je pomembno, da reagirate. Če veste, da se nad nekom izvaja nasilje, pokličite policijo. Žrtvam nudite pomoč, bodite jim v oporo in jim svetujte o oblikah pomoči, ki jih poznate.