Vse to lahko povzroči, da se stresna situacija res sčasoma konča slabo. Ljudje izgubijo službo, partnerja, padejo v depresijo, se še bolj zatečejo k škodljivim načinom spopadanja s stresom, kar lahko vodi v alkoholizem, prekomerno telesno težo ... V še več težav.

Kaj pa, če na stres pogledamo drugače ...

"Po drugi strani se je pokazalo, da se takrat, ko gledamo na stres kot na nekaj bolj pozitivnega, nanj tudi odzovemo na bolj pozitivne načine," poudarja McGonigalova. Stres nas potem lahko spodbudi, da delamo bolje, smo bolj zagnani, kreativnejši ... Ljudje, ki tako gledajo na stres, znajo tudi prepoznati, če je v viru stresa kaj negativnega in se nato spopasti prav s tem, dodaja psihologinja. Znajo tudi poiskati pomoč in podporo ljudi, če jo potrebujejo. To so pozitivni načini spopadanja s stresom.

V eksperimentih univerze Stanford se je pokazalo, da obstajajo tri prepričanja o stresu, ki jih imajo tisti, pri katerih ta deluje spodbudno in pozitivno:

Psihologinja pravi, da se lahko vsi postopoma navadimo, da začnemo s temi tremi prepričanji gledati na stres. Ne boste se sicer mogli spremeniti čez noč, če ste do sedaj na stres gledali kot na nekaj, kar vam škodi. Toda če si boste od sedaj naprej, ko vam bo začelo razbijati srce, govorili, da vam s tem telo daje dodatno energijo, boste sčasoma spremenili svoj pogled na stres.

Ni nujno, da zaradi stresa zbolimo

Študije univerze Stanford so namreč pokazale, da lahko ljudje zaradi kroničnega stresa zbolimo in imamo večje tveganje za prezgodnjo smrt. A le če na stres gledamo kot na nekaj negativnega in škodljivega. Ni realistično, da bi dosegli, da v našem življenju ne bi več bilo stresa. Če spremenimo svoj pogled na stres, pa se ne bomo počutili tako slabo. Znanstveniki so ugotovili, da ljudje, ki zaradi stresa ne zbolevajo, tudi nimajo takšnih težav s tem, da sprejmejo življenje kot nekaj nepredvidljivega. Stres pa nato tudi sprejemajo kot nekaj, zaradi česar bodo postali močnejši.

Študije so pokazale, da so ljudje, ki doživljajo veliko stresa kasneje v življenju, ko pogledajo nazaj, zadovoljnejši. Imajo občutek, da je njihovo življenje imelo nek pomen, da je bilo polno. V stresu smo namreč, če se v življenju s čim ukvarjamo, če se lotevamo tudi tega, kar je novo in tvegano, če ne bežimo stran. 

Kaj delajo naši možgani?

Stres je priložnost, da se učimo in rastemo. To je biološko del stresa. Naši možgani se nanj, potem ko mine, namreč odzovejo tako, da spreminjajo svoje povezave in se s tem naučijo, kako se na takšen stres odzvati naslednjič. Zato se resnično učimo iz izkušenj. Ter vsakič zmoremo več.

Preberite si tudi intervju, ki smo ga imeli o stresu s psihiatrinjo prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med.

Če pa mislite, da bi lahko imeli obsesivno-kompulzivno motnjo, ne zamudite tudi intervjuja s psihologinjo Aleksandro P. Meško.