V grškem jeziku se beseda ’thanatos’ nanaša na smrt, ’phobos’ pa pomeni strah. Gre torej za strah pred smrtjo, raziskovalci pa so ugotovili, da ga je mogoče razčleniti na več podtipov. Kaj se lahko skriva pod tem strahom?  

→ Strah pred bolečino in trpljenjem: mnogi se bojijo, da bodo ob srečanju s smrtjo doživljali bolečine in neznosno trpljenje. Ta strah je lahko prisoten tako pri zdravih kot tudi pri neozdravljivo bolnih osebah. Pri tem pa velja poudariti, da se veliko ljudi ne zaveda moči in pomena paliativne oskrbe, ki pomaga omiliti bolečino in druge stiske.  

→ Strah pred izgubo dostojanstva: nekateri ljudje se bojijo predvsem okoliščin, ki obkrožajo umiranje, med katere spada tudi izguba samostojnosti in s tem povezanega dostojanstva.  

→ Strah pred neznanim: smrt ostaja končna neznanka, saj je v zgodovini še nihče ni preživel, da bi nam povedal, kaj se v resnici zgodi, ko zaključimo to življenje. V človeški naravi je, da želimo razumeti in osmisliti svoj obstoj, dejstvo pa je, da (verjetno) nikoli ne bomo mogli zagotovo vedeti, kaj sledi življenju.  

→ Strah pred neobstojem: mnogi se bojijo ideje, da bodo po smrti popolnoma prenehali obstajati. Ta strah je pogostejši pri ateistih in tistih, ki nimajo osebnih duhovnih ali verskih prepričanj. Poleg tega pa tudi marsikaterega vernika skrbi, da njegovo prepričanje v posmrtno življenje kljub vsemu ni resnično ali pa da si ni zaslužil večnega življenja.  

→ Strah pred večno kaznijo: podobno kot strah pred neobstojem tudi to prepričanje ne velja samo za vernike. Mnogi ljudje z različnimi verskimi prepričanji se bojijo, da bodo kaznovani za to, kar so storili ali česar niso storili v tem življenju. Strah pred kaznijo, ki bi jih utegnila doleteti, projicirajo v strah pred smrtjo.  

→ Strah pred izgubo nadzora: v naši naravi je, da skušamo nadzorovati stvari in situacije, s katerimi se srečujemo. Toda smrt ostaja nekaj, kar je popolnoma zunaj našega nadzora, zato marsikoga plaši. Nekateri skušajo pridobiti neke vrste nadzor nad smrtjo tako, da se obnašajo izredno previdno, da bi se tako izognili potencialnim tveganjem.  

→ Strah pred tem, kaj bo z najbližjimi: še en zelo pogost strah, povezan s smrtjo, se nanaša na skrbi, kaj se bo zgodilo z našimi najbližjimi, če umremo. Pogost je pri osebah, ki skrbijo za ljubljeno osebo – to so lahko otroci, partner ali obnemogli starši.  

Normalen in pretiran strah pred smrtjo

V splošnem lahko normalen strah pred smrtjo na človeka učinkuje pozitivno. Kako? Kadar se bojimo smrti, navadno ravnamo previdneje in sprejemamo določene ukrepe za zmanjšanje tveganja. To se običajno kaže v previdnejši vožnji, preventivnih zdravstvenih pregledih, izogibanju nevarnim okoliščinam, zdravem življenjskem slogu … Zdrav strah pred smrtjo nas lahko tudi opominja, da je treba čim bolje izkoristiti svoje življenje, in nas spodbuja, da odnosov ne jemljemo za samoumevne. Strah pred resničnostjo smrti nas lahko celo spodbudi k večjemu prizadevanju, da bi pustili trajno zapuščino.  

Po drugi strani pa je strah pred smrtjo lahko tako zelo močan, da izrazito poseže v življenje osebe, ki se z njim sooča. Ta intenziven in pogosto iracionalen strah, znan tudi kot tanatofobija, vpliva na najosnovnejše odločitve, ki jih ta oseba vsakodnevno sprejema (npr. da se noče voziti v avtomobilu, ker se boji tveganja smrti). V Diagnostičnem priročniku duševnih motenj (DSM) tanatofobija ni opredeljena kot ločena motnja, lahko pa je povezana z anksioznimi motnjami ali depresijo.

Kako torej  prepoznati, da gre za fobijo? Posameznika pretirano skrbi smrt, veliko razmišlja o njej in ima pred njo izrazit strah. Aktivno in zavestno se izogiba vsakršni situaciji, ki bi potencialno lahko povzročila smrt ali ki vključuje smrt (npr. pogrebi). Doživlja močno anksioznost, ko naleti na teme, povezane s smrtjo ali umiranjem. Strah ovira vsakodnevno življenje in odnose. Telesni simptomi, ki jih ob tem doživlja, vključujejo omotico, napade panike, znojenje, razbijanje srca, slabost, glavobol, utrujenost, nespečnost in izogibanje situacijam, ki so povezane s smrtjo (npr. zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za starostnike). Fobija lahko privede celo do tega, da se oseba osami in se dalj časa izogiba stikom s prijatelji in družino.

Po mnenju strokovnjakov se lahko tanatofobija razvije zaradi številnih razlogov. To so lahko stresni ali travmatični življenjski dogodki iz preteklosti, ki so povezani s smrtjo ljubljene osebe. Strah lahko razvije tudi oseba, ki ima diagnosticirano težko bolezen in ve, da je smrt neizogibna. Študija iz leta 2014, objavljena v Clinical Psychology Review, je fobijo pred smrtjo povezala s številnimi duševnimi motnjami, vključno s hipohondrijo, panično motnjo in depresivnimi stanji. Osebe, ki imajo s tem težave, lahko sčasoma razvijejo tudi sorodne fobije, kot je denimo strah pred duhovi, nagrobniki, pogrebnimi zavodi in drugimi simboli smrti.

Ker je možnih vzrokov in zapletov veliko, je pomembno, da tanatofobijo diagnosticira samo usposobljen strokovnjak za duševno zdravje. Poskušal bo ugotoviti, ali strah vztraja več kot šest mesecev in kako se pojavlja glede na življenjske okoliščine. Ob prepoznanih simptomih in postavljeni diagnozi predpiše ustrezen potek zdravljenja. Na splošno pa zdravljene vključuje zdravila za blaženje tesnobe in psihoterapijo.  

Strah pred smrtjo pri otrocih 

Otrokov strah pred smrtjo je lahko za starša precej stresen, vendar je običajno normalen del razvoja. Otroci nimajo obrambnih mehanizmov, izoblikovanih verskih prepričanj in razumevanja smrti, ki odraslim pomagajo pri premagovanju strahov. Strah pred smrtjo pri otrocih in mladostnikih, starih od 7 do 16 let, velja za običajen otroški strah. Študija iz leta 2017 kaže, da se starejši odrasli bolj bojijo procesa umiranja, medtem ko se mlajši bolj bojijo smrti same.  

Članek morda ne zajema vseh simptomov, zdravljenja in izidov tanatofobije. Če imate kakršne koli pomisleke, se obrnite na osebnega zdravnika ali strokovnjaka za duševno zdravje.

Vir: MedicalNewsToday / HealthLine