Vizita.si
V svojem poročilu so raziskovalci zapisali, da je pri preprečevanju samomorov pomembno pogledati tudi na delovna mesta ljudi, saj odrasli prav na delovnem mestu preživijo velik del svojega časa.

Duševno zdravje

Teh 7 služb ima najvišjo stopnjo samomorov

K.B.
21. 11. 2018 12.50
0

Ameriški raziskovalni Center za nadzor in preprečevanje bolezni je sestavil seznam poklicev, kjer je najvišja stopnja samomorov med zaposlenimi. Zanimivo se je izkazalo, da gre za različne poklice glede na spol.

V svojem poročilu so raziskovalci zapisali, da je pri preprečevanju samomorov pomembno pogledati tudi na delovna mesta ljudi, saj odrasli prav na delovnem mestu preživijo velik del svojega časa.
V svojem poročilu so raziskovalci zapisali, da je pri preprečevanju samomorov pomembno pogledati tudi na delovna mesta ljudi, saj odrasli prav na delovnem mestu preživijo velik del svojega časa.FOTO: iStock
Po podatkih zadnje ameriške raziskave, ki jo je opravil Center za nadzor in preprečevanje bolezni, je stopnja samomorov med moškimi najvišja v gradbeništvu in industriji pridobivanja naravnih virov (rude, nafte, lesa ...), medtem ko pri ženskah v umetnosti, oblikovanju, zabavništvu, športu in medijih.

Preberite še: Lady Gaga razkrila, da se tudi sama bori s samomorilnimi mislimi

Poročilo kaže povečanje samomorov v ZDA med delovno populacijo za 34 odstotkov obdobju od leta 2000 do 2016, in sicer iz 12,9 na 100 000 ljudi na 17,3 na 100 000 ljudi. ''Povišana stopnja samomorov v ZDA je zaskrbljujoč trend, ki predstavlja tragedije v družinah in skupnostih ter vpliv na delovno silo Amerike,'' je za Health.com dejala Deb Houry, vodja raziskave. ''Bolje poznavanje dejavnikov tveganja za samomor lahko pomaga reševati življenja predvsem s pomočjo preventive,'' je še dodala.

Med ženskami je največje tveganje za samomor v letu 2012 in 2015 prinesla industrija umetnosti, oblikovanja, zabave, športa in medijev, in sicer z 11.7  in 15,6 samomorov na 100 000 zaposlenih.
Med ženskami je največje tveganje za samomor v letu 2012 in 2015 prinesla industrija umetnosti, oblikovanja, zabave, športa in medijev, in sicer z 11.7  in 15,6 samomorov na 100 000 zaposlenih. FOTO: iStock

Zgoraj omenjena statistika prihaja iz analize 22 053 ljudi starih od 16 do 64 let v 17 različnih zveznih državah, ki so umrli zaradi samomora leta 2012 ali leta 2015. Raziskovalci iz Centra za nadzor in preprečevanje bolezni so te smrti razporedili v 22 različnih katergorij poklicev in objavili podatke o stopnji samomorov v različnih delovnih panogah v strokovni reviji Morbidity and Mortality Weekly Report.

Zanimivo je, da je bilo tako v letu 2012 kot v letu 2015 največ samomorov med moškimi v gradbeništvu in industriji pridobivanja naravnih virov, in sicer od 43,6 do 53,3 na 100 000 zaposlenih. Leta 2015 so imela drugo najvišjo stopnjo samomorov področja umetnosti, oblikovanja, zabave, športa in medijev (tu je bilo tudi največje povišanje samomorov v primerjavi z letom 2012), medtem ko so bili na tretjem mestu poklici v vzdrževanju, popravilih in instalacijah.

Med ženskami je največje tveganje za samomor v letu 2012 in 2015 prinesla industrija umetnosti, oblikovanja, zabave, športa in medijev, in sicer z 11.7  in 15,6 samomorov na 100 000 zaposlenih. Storitve varovanja in zdravstvene oskrbe (ki niso vključevale zdravstvenih delavcev in tehničnih poklicev) so imele drugo in tretjo najvišjo stopnjo samomorov žensk v letu 2015, medtem ko je bilo v poklicih priprave hrane in streženja najvišji porast samomorov od leta 2012.  

Med obema spoloma je bilo leta 2015 najmanj samomorov med ljudmi v panogah izobraževanja, usposabljanja in knjižničarstvu.

V svojem poročilu so raziskovalci zapisali, da je pri preprečevanju samomorov pomembno pogledati tudi na delovna mesta ljudi, saj odrasli prav na delovnem mestu preživijo velik del svojega časa. ''Tudi delodajalci bi lahko imeli pozitivne učinke, če bi sprejemali ukrepe za zmanjševanje samomorilnosti in da bi podprli zaposlene, ki imajo najvišje tveganje,'' so zapisali in dodali, da so pomembni dejavniki tveganja tudi nesigurnost služb, hkrati pa so nekateri poklici bolj izpostavljeni, saj so povezani z nižjimi prihodki in izobrazbo, kar lahko vpliva na stopnjo samomorov. Več raziskav pa bi bilo potrebnih, da bi natanko vedeli, kako izboljšati delovno okolje in zmanjšati stres, da bi zmanjšali stopnjo samomorov v določenih poklicih.

STE V STISKI? POIŠČITE POMOČ!

(Vir podatkov: NIJZ)

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal  zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali svetoval druge oblike pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

- dežurnega zdravnika,

- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,

- reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123  (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon.–pet. med 12. in 22. uro; sob., ned., prazn. med 18. in 22. uro).

- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650