Naš odziv na zahteve sveta določa našo stopnjo stresa

Odziv telesa na stres, s katerim obvladuje kratkoročne grožnje, je mehanizem 'boja ali bega', ki se sproži, ko se počutimo ogrožene oz. v nevarnosti. A nekateri vidiki sodobnega življenja nas ves čas silijo v kronično stanje stresa, znano kot alostatična obremenitev. Kaj je alostatična obremenitev, je najlažje razložiti z zanimivim pregovorom, ki pravi, da lahko kamelji hrbet zlomi majhen snop slame, ko teža, ki jo kamela nosi, preseže njeno največjo obremenitev. Podobno je z nami. Ljudje smo precej odporni in lahko dolgo časa prenašamo stres, a na koncu navadno odloči samo en majhen dejavnik, ki nas potisne čez rob. Toda kljub vsem stresorjem, ki smo jim trenutno izpostavljeni in proti katerim ne moremo nič, ni nobene potrebe, da bi ostajali v stanju kroničnega stresa. 

Res je, da ne moremo nadzorovati dogajanja okoli nas, lahko pa nadzorujemo to, kar se dogaja v nas. To pomeni, da nismo nemočni in da imamo vse mehanizme za soočanje s stresom. To zavedanje pa je lahko že prvi korak k spremembam v življenju. Obstajajo učinkovite tehnike, s katerimi pomirimo svoje telo in uravnotežimo energijo. 

1. Osredotočanje na dihanje

Naš dih je eno najmočnejših orodij, ki jih imamo za uravnavanje živčnega sistema. Med stresom postane dihanje plitvo in hitro, kar zviša srčni utrip in krvi tlak. Ta odziv lahko umirite z zelo preprostimi dihalnimi vajami. Gre za močno, a enostavno tehniko, pri kateri delamo dolge vdihe in počasne izdihe, pri tem pa pazimo, da dihamo s trebušno prepono. Ko začnemo z dihalnim sproščanjem, sprostimo um in odmislimo vse moteče misli in občutke. Osredotočimo se izključno na dih in dopustimo, da se korak za korakom znebimo vsega, kar nas bremeni. Tehnika se začne s premikom diha s  prsnega koša na trebuh – vdihnite globoko in nežno ter izdihnite počasi. Vdih in izdih naj bosta dolga približno 5 sekund. Poskusite lahko tudi z glasnimi izdihi, ki vas 'prisilijo,' da vdihnete globlje, kot bi sicer, kar umirja živčni sitem. 

2. 'Skeniranje' telesa ali globoka mišična relaksacija

To tehniko lahko uporabite kot podaljšek prve. Združuje namreč postopno sprostitev mišic in osredotočenost na dih. Po nekaj minutah dihanja, ki smo ga opisali zgoraj, se osredotočite na mišično skupino ali del telesa in ga v mislih sprostite. Vanj lahko spustite dih ali ga v domišljiji obarvate z vam ljubo barvo. Koristno je, da greste čez vse telo – od prstov na rokah do ramen, preko prsnega koža in hrbta do trebuha, čez medenico in navzdol do stopal. Približno 10-minutna tehnika omogoči sprostitev telesa in misli. Utrujenost in napetost v telesu popustita, misli odplavajo, zato postanemo bolj sproščeni in pomirjeni. 

3. Vizualizacija

Tako kot pri 'skeniranju' telesa tudi vizualizacijo začnemo z nekaj minutami dihanja, kar je uvertura v zelo prijetno tehniko, zlasti če ste vizualna oseba. Ko začutite pomiritev, si v misli prikličete pomirjujoče kraje, izkušnje in prizore, ki vas napolnijo s prijetnimi občutki in sproščenostjo. Pomaga tudi, da si v misli prikličemo že doživete izkušnje, ki nam veliko pomenijo, in jih skušamo podoživeti. Po navadi so to prizori iz narave, morski spomini ali kaj podobnega. Pomembno je, da se poskusite vživeti v prijetno izkušnjo z vsemi čuti – čutite nežen vetrič v laseh, mehko mivko pod nogami, toplino sonca, ki boža obraz, zvok valov … Na spletu lahko najdete brezplačne vodene vizualizacije, ki so vam v pomoč pri prvih korakih. Če imate težave z vizualizacijo, ta tehnika morda ni prava za vas. 

4. Čuječnost

Pri tej tehniki, ki je v bistvu tudi proces spoznavanja, sprejemanja in spremembe, gre za posebno stanje osredotočenosti na zdajšnji trenutek. V zadnjem času je zelo priljubljena za obvladovanje tesnobnih in depresivnih stanj. Krepi tudi občutek nadzora nad miselnimi procesi. Praksa čuječnosti izhaja iz budistične tradicije, pri njej pa si prizadevamo k preseganju trpljenja in spoznanju univerzalne resničnosti.  Z redno vadbo se naučimo osredotočanja na trenutek 'tukaj in zdaj', ko trenutek preprosto doživljamo, ne da bi nanj kakor koli vplivali. S tem posredno zmanjšujemo odzivnost in impulzivno vedenje. Čuječnost krepi občutek nadzora nad miselnimi procesi in nudi občutek zavedanja, da ni nič hudega, če nastopijo tudi negativni občutki. Tudi pri čuječnosti imate na voljo kar nekaj brezplačnih vodenih seans (tudi v slovenskem jeziku). 

5. Joga, taj či, či gong

Vse naštete veščine so starodavne azijske umetnosti, ki združujejo vrsto tekočih gibov ali položajev z dihanjem. Fizični vidiki, ki so vključeni v te prakse, zagotavljajo mentalno osredotočenost, ki pomaga odvrniti od begajočih misli in najti notranji mir. Poleg tega pomagajo tudi pri izboljšanju ravnotežja in fleksibilnosti telesa. Pri taj čiju in či gongu je priporočljivo, da se za začetek udeležimo vodenih srečanj, saj se tako naučimo pravilnih gibov. Z jogo gre morda nekoliko enostavneje tudi od doma, saj je veliko odličnih programov, s katerimi lahko usvojite osnovne veščine kar v zavetju doma, seveda pa sta pri tem potrebna vztrajnost in redno izvajanje asan. Pri vseh treh pa gre za tehnike, ki pozitivno vplivajo tako na zdravje kot tudi na osebnostni razvoj.

6. Ponavljanje afirmacij ali molitve

Marsikdo ne ve, da je tudi molitev vrsta meditacije. Pri molitvi (brez ideološke podlage ali z njo) gre za vzpostavljanje stika in povezanosti z nečim višjim. Posameznik ima lahko čisto svoje molitve in afirmacije, ki jih ponavlja, da bi se tako razbremenil stresa. Metoda je še zlasti priljubljena pri tistih, ki sta jim blizu duhovnost in religija. 

Strokovnjaki priporočajo, da poskusite več različnih tehnik, saj smo si ljudje različni in vsem ne ustreza vse. Če ste začetnik poskusite najprej s 5 ali 10 minutami na dan, nato pa čas ustrezno podaljšujte. Čez čas boste ugotovili, da hitreje dosežete sproščeno stanje telesa in duha, kar je še posebej pomembno v časih, ko se soočamo s številnimi izzivi. 

Vir: ExperienceMind / MayoClinic / Trans4mind