Temna plat meditacije in čuječnosti, o kateri se premalo govori

Čeprav se čuječnost pogosto oglašuje kot preprost in brezplačen način za obvladovanje stresa, se v ozadju skriva precej bolj zapletena slika. Gre za prakso, ki izhaja iz budistične tradicije in temelji na osredotočanju na trenutne misli, občutke in telesne zaznave. Kot navaja ScienceAlert, so najstarejši zapisi o takšnih tehnikah stari več kot 1500 let, pri čemer že zgodnja besedila omenjajo tudi neprijetne psihološke odzive.

V meditacijskem spisu Dharmatrāta so opisani primeri depresije, anksioznosti, pa tudi pojavov, ki spominjajo na psihotične epizode, derealizacijo in depersonalizacijo. Ti zapisi kažejo, da negativni učinki meditacije niso sodoben pojav, temveč spremljajo to prakso že stoletja.

V zadnjem desetletju se je zanimanje znanstvenikov za temno plat meditacije močno povečalo. Kot poroča ScienceAlert, nove študije kažejo, da neugodni učinki niso redkost.

Leta 2022 je bila izvedena obsežna raziskava med 953 rednimi meditanti v ZDA. Več kot 10 odstotkov sodelujočih je poročalo o težavah, ki so pomembno vplivale na njihovo vsakodnevno delovanje in so trajale najmanj en mesec. Najpogosteje so se pojavljale:

- anksioznost,

- depresija,

- psihotični ali blodnjavi simptomi,

- disociativna stanja,

- depersonalizacija,

- občutki intenzivnega strahu ali groze.

Kot navaja ScienceAlert, se lahko ti učinki pojavijo tudi pri ljudeh, ki pred tem niso imeli nobenih duševnih težav, in celo pri tistih, ki so bili meditaciji izpostavljeni le zmerno.

Že leta 1976 je priznani psiholog Arnold Lazarus opozoril, da lahko neustrezna uporaba meditacije sproži resne psihiatrične zaplete, vključno z depresijo, močno vznemirjenostjo in celo shizofrenijo.

Čeprav obstajajo dokazi o koristih čuječnosti, je težava v tem, da številni učitelji, aplikacije in priročniki skoraj nikoli ne opozorijo na možne negativne posledice. Kot piše ScienceAlert, je industrija meditacije v ZDA vredna več kot 2,2 milijarde dolarjev, kar ustvarja pritisk, da se praksa predstavlja kot univerzalno koristna.

Budistični učitelj in profesor Ronald Purser je v svoji knjigi zapisal, da se je čuječnost spremenila v obliko 'kapitalistične duhovnosti'. Tudi Jon Kabat-Zinn, eden ključnih akterjev sodobnega gibanja čuječnosti, je priznal, da je kar 90 odstotkov raziskav o pozitivnih učinkih metodološko šibkih.

Kljub temu je v političnih in družbenih krogih pogosto prisotno prepričanje, da lahko čuječnost spremeni posameznike, skupnosti in celo človeštvo kot celoto.

Kot poroča ScienceAlert, je leta 2022 izšla najdražja raziskava na področju meditacije, financirana z več kot 8 milijoni ameriških dolarjev. Vključevala je več kot 8000 otrok, starih od 11 do 14 let, iz 84 britanskih šol. Rezultati so bili presenetljivi:

- čuječnost ni izboljšala duševnega počutja otrok,

- pri tistih, ki so bili že prej bolj ranljivi, je lahko celo poslabšala stanje.

Glede na razpoložljive podatke bi bilo etično pričakovati, da bi učitelji in terapevti ljudi opozorili na možne zaplete. Kot navaja ScienceAlert, številni učitelji o teh tveganjih sploh niso seznanjeni ali pa preprosto verjamejo, da meditacija ne more škoditi. Pogosta izkušnja ljudi, ki doživijo negativne učinke, je, da jim učitelji ne verjamejo in jim svetujejo, naj z meditacijo nadaljujejo, kar lahko stanje še poslabša.

Raziskave o varni praksi meditacije so še v začetni fazi. Ker meditacija posega v spremenjena stanja zavesti, psihologija še nima dovolj razvitih teorij, ki bi pojasnile te pojave.

Če želimo meditacijo uporabljati kot orodje za dobro počutje ali terapijo, je nujno, da so ljudje seznanjeni tudi z njenimi tveganji. Čuječnost ni nevarna sama po sebi, vendar, tako kot vsaka psihološka tehnika, zahteva odgovorno in informirano uporabo. Navsezadnje pa je glavni poudarek to, da meditacija in druge duhovne prakse niso slabe, dokler jih ne uporabljamo kot beg pred težavami in soočanjem z njimi.

Vir: ScienceAlert