Terapija z živalmi

Terapija s pomočjo živali je terapevtska intervencija, ki v načrt zdravljenja vključuje tudi domače živali, kot so pes, mačke, konji, prašiči in ptice. Običajno se uporablja kot dopolnilna metoda klasične psihoterapije pri posameznikih in skupinah. Živali poskrbijo za občutek umirjenosti, varnosti in preusmerijo pozornost od stresne situacije. Razvijanje vezi s pomočjo živali ljudem pomaga razviti občutek lastne vrednosti in zaupanja, pomaga pri uravnavanju svojih čustev in izboljšanju komunikacije, samoregulacije in socialnih spretnosti. Metaanaliza 49 študij, ki so poročale o terapiji z živalmi, je pokazala pozitivne rezultate in splošno izboljšanje čustvenega počutja pri osebah z avtizmom, vedenjskimi ali zdravstvenimi težavami. Metoda je lahko koristna tudi pri tistih, ki se borijo s depresijo, shizofrenijo in različnimi vrstami odvisnosti.  

Terapija s peskom

Terapija s peskom je neverbalna terapevtska intervencija, ki s pomočjo peskovnika, različnih figur in včasih vode ustvarja prizore miniaturnih svetov, ki odražajo človekove notranje misli, boje in skrbi. Ta oblika igralne terapije se izvaja skupaj s pogovorno terapijo, kjer se peskovnik in figure uporabljajo kot komunikacijsko orodje. Uporablja se predvsem pri osebah, ki so utrpele travmo, zanemarjanje in zlorabe. Čeprav je peskovnik še posebej uporaben za delo z majhnimi otroki, ki svojih notranjih občutkov še ne znajo izraziti, je to tudi tehnika za najstnike in nekatere odrasle, ki imajo težave z izražanjem ali so utrpeli travmo. Terapijo je v poznih petdesetih letih razvila psihologinja Dora Kalff, ki je združila več tehnik in filozofij ter tako razvila lasten terapevtski pristop.  

Terapija z umetnostjo  

Terapija s pomočjo umetnosti vključuje uporabo ustvarjalnih tehnik, kot so risanje, slikanje, barvanje, kiparjenje, kolažiranje. Z umetniškim ustvarjanjem se ljudje izražajo in odkrivajo različne pomene neverbalnih sporočil, simbolov in metafor, ki jih pogosto najdemo v teh oblikah umetnosti. To pa pomaga k boljšemu razumevanju občutkov in vedenj. Likovna terapija pomaga otrokom, mladostnikom in odraslim raziskovati čustva, izboljšuje samopodobo, lajša stresna občutja in simptome tesnobe ter depresije. Za uspeh terapije ni potreben umetniški talent, ker v procesu ne gre za umetniško vrednost dela, temveč za iskanje povezav med ustvarjanjem in notranjim doživljanjem. Umetniško delo je mogoče uporabiti za obujanje spominov in pripovedovanje zgodb, ki razkrivajo sporočila iz nezavednega uma.

Glasbena terapija

Glasbena terapija vključuje tehnike, kot so poslušanje, razmišljanje in ustvarjanje glasbe za izboljšanje zdravja in boljšega počutja. Potopitev v glasbo omogoča lažje izražanje, ozaveščanje ter predelovanje težjih izkušenj, razvoj socialnih in komunikacijskih veščin ali preprosto čustveno sprostitev. Uporablja se tako pri odraslih kot pri otrocih, ki se soočajo s tesnobo, depresijo ali imajo izkušnjo travme. Avtisti lahko izboljšajo sposobnost komuniciranja. Posebej učinkovita je tudi pri posameznikih z Alzheimerjevo boleznijo, demenco in poškodbami možganov. Petje pesmi iz preteklosti omogoči lažje izražanje, zavedanje svojih čustev in spominjanje najdražjih. Pristopi so lahko ustvarjanje glasbe, poslušanje nostalgičnih melodij, petje v zboru ali solo, improvizacija na inštrumentih …

Hipnoterapija

Hipnoterapija je vodena hipnoza ali transu podobno stanje osredotočenosti in koncentracije, doseženo s pomočjo kliničnega hipnoterapevta. V tem stanju oseba usmerja svojo pozornost navznoter, da globoko v sebi najde in izkoristi naravne vire, ki ji lahko pomagajo do sprememb ali ponovnega nadzora na določenih področjih življenja. Uporablja se lahko za zdravljenje tesnobe, fobij, odvisnosti, spolnih disfunkcij, odpravljanje slabih navad, izboljšanje spanja, pri učnih motnjah ter težavah v komunikaciji in odnosih. Prav tako pomaga pri obvladovanju bolečin in reševanju zdravstvenih stanj, kot so prebavne motnje, težave s kožo in priprava na porod. Hipnoza ni psihoterapevtsko zdravljenje ali oblika psihoterapije, temveč orodje ali postopek, ki pomaga dopolniti različne vrste terapij in medicinskih ali psiholoških zdravljenj.  

Biblioterapija

Biblioterapija je terapevtski pristop, ki uporablja knjige in druge oblike literature skupaj s klasičnimi psihoterapevtskimi metodami za podporo duševnemu zdravju. Čeprav lahko knjige, ki jih priporočajo terapevti, zajemajo kateri koli žanr ali temo – od filozofije do biografije in osebnostne rasti – biblioterapevti običajno uporabljajo fikcijo. Branje določenih literarnih del in pogovor o njih s terapevtom (ali v okolju skupinske terapije) naj bi pomagala bolnikom razumeti različne perspektive, razumeti težko preteklost ali vznemirjajoče simptome ter izkusiti občutke upanja, zadovoljstva in empatije. Na splošno velja, da branje izboljša tudi samopodobo. Biblioterapija se lahko uporablja pri osebah, ki trpijo zaradi tesnobe, depresije ali drugih motenj razpoloženja; tistih, ki se borijo s travmo, zasvojenostjo in v primeru težjih življenjskih prelomnic (smrt osebe, ločitev …). Biblioterapija se lahko izvaja na individualnih ali skupinskih terapijah ali pa brez vodstva terapevta.

Coaching

Psihološki coaching se osredotoča predvsem na pozitivne vidike človeškega stanja, podobno kot pozitivno svetovanje; ne osredotoča se torej na negativne, iracionalne in patološke vidike življenja. Tako kot športni coaching se tudi psihološki osredotoča na sposobnosti, ki jih lahko na nove in drugačne načine uporabimo za izboljšanje uspešnosti, boljše počutje, zagotavljanje manj stresnih življenjskih prehodov, spopadanje z izzivi, doseganje ciljev in izboljšanje splošne kakovosti osebnega in poklicnega življenja. Obstaja več različnih vrst coachinga, kot so denimo poslovni, športni, življenjski, finančni coaching. Coach ima podobno vlogo kot terapevt, večina obravnav pa je kratkoročnih ter sestavljenih iz neposrednega, podpornega svetovanja, ki temelji na konkretnih rešitvah.

Vir: PsychologyToday