"Ko se odločimo, da bomo prezrli svoja neprijetna čustva, se obrnemo stran od svoje lastne notranje resnice. Ta notranji odmik se pogosto manifestira v telesnih napetostih, nepojasnjenih telesnih bolečinah (nepojasnjeni glavoboli, bolečine v želodcu, nepojasnjene bolečine v sklepih, napetosti v mišicah ...) in občutkih tesnobe," pojasnjuje Petra Grobelnik, geštalt psihoterapevtka pod supervizijo. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.  

Če neprijetna čustva odmislimo, še vedno ostajajo v našem telesu ... 

Zanemarjanje lastnih čustev privede do izgube stika s svojo avtentičnostjo, kar nas oddaljuje od svobodnega izražanja in povezovanja z drugimi. Odmik od čustev lahko vpliva tudi na našo vedenjsko dinamiko, kar vpliva na kvaliteto naših medosebnih odnosov. Ta konflikt med tistim, kar resnično čutimo, in tistim, kar izražamo navzven, vodi v razdiralne notranje dinamike in vpliva na naše odnose tudi na zelo subtilne načine. 

Kaj je tesnoba in kako jo občutimo? 

Tesnoba je odziv na stresne situacije, ki jih dojemamo kot grožnjo ali negotovost. Izhaja iz občutka, da nismo dovolj varni ali pripravljeni za soočanje z izzivi. Ta občutek nato prehaja v telo in se kaže kot nelagodje, napetost in strah. Tesnoba tako izhaja iz našega odziva na okoliščine, pri čemer se pogosto zgodi, da se preveč osredotočimo na prihodnost in pozabimo na sedanji trenutek. To nas oddalji od svoje notranje moči. 

Rada bi še dodala, da tesnoba lahko izvira tudi iz nezmožnosti sprejetja negotovosti življenja ter potrebe po zagotovilih, ki jih ne moremo vedno dobiti. Občutimo jo kot notranje nelagodje, napetost, morda kot pritisk v prsih ali težko dihanje. Tesnobo lahko spremljajo nenehne skrbi, negativne misli in težave s koncentracijo. 

Kakšni so značilni simptomi? 

Značilni simptomi tesnobe se lahko razlikujejo, od fizičnih reakcij, kot so hitro bitje srca, tresenje, potenje, težko dihanje, stiskanje v prsnem košu, slabost, težave s kislino, težave s prebavo, mrzle roke, do čustvenih občutkov, kot so strah, nemir, občutek izgube nadzora ter občutek ogroženosti. 

Simptom tesnobe se lahko kaže tudi kot nenehne skrbi in težave s koncentracijo, kar nas lahko oddalji od fokusa na sedanji trenutek. Prav tako nas lahko spremljajo obsesivne misli in ponavljajoči se vzorci, ki nas vznemirjajo. 

Kaj nam lahko pomaga pri zmanjševanju tesnobe? 

Pri zmanjševanju tesnobe sama zagovarjam celosten (holistični) pristop, ki združuje telesne, čustvene in miselne vidike ter hkrati upošteva naše okolje, prehrano in zdravstveno stanje. Šele v kolikor se tesnobe lotimo s celostnim pristopom, lahko vidimo rezultate, ki so uspešni in dolgotrajni. 

Obstajajo različne tehnike, ki nam lahko pomagajo zmanjšati tesnobo, vendar bi rada opozorila, da brez holističnega pristopa in individualnega plana te tehnike kasneje morda nimajo več takšnega učinka kot na samem začetku. 

To še ne pomeni, da se ne poslužujemo različnih sprostitvenih tehnik, kot so globoko dihanje, kratke prakse joge večkrat v tednu (lahko so tudi le 10-minutne), ter različnih tehnik reflektivnega in terapevtskega pisanja, ki so ene izmed bolj učinkovitih pri mojim klientih, ki jih obravnavam v svoji zasebni praksi. Vse te vaje nam omogočajo, da se pomirimo in zmanjšamo fizično napetost, ki jo pogosto spremlja tesnoba. 

Čustva in preteklost ... 

Obvladovanje tesnobe se ne nanaša le na telesno sprostitev in spremembo miselnih vzorcev, ampak tudi na poglobitev v svoje čustvene izkušnje. To vključuje raziskovanje korenin svoje tesnobe in iskanje povezav med preteklimi dogodki ter sedanjo reakcijo. 

Razumevanje teh povezav nam omogoča, da bolje razumemo, zakaj doživljamo tesnobo, ter nam pomaga pri obvladovanju teh čustev na globlji ravni. Pomemben vidik zmanjševanja tesnobe je tudi razvijanje pozitivnih vzorcev vedenja. 

Celostni pristop k zmanjševanju tesnobe nas spodbuja, da se poglobimo vase, razumemo svoje miselne in čustvene procese ter razvijemo nove vzorce vedenja. To ni enostaven proces, zato je priporočljivo, da vključimo terapevtsko podporo. Terapevt nam lahko nudi vodstvo, varno okolje za raziskovanje svojih notranjih vzorcev ter strategije, kako se soočiti s tesnobo na dolgi rok. 

Kdaj je dobro, da se obrnemo po pomoč terapevta? 

Iskanje pomoči terapevta je priporočljivo, kadar se tesnoba začne izražati kot kroničen vzorec, ki ovira našo sposobnost delovanja ali vpliva na kakovost življenja. Terapevt nam lahko pomaga raziskati globlje korenine tesnobe, ki izvirajo iz preteklih izkušenj ali travm ali iz sedanje situacije (lahko tudi načina življenja), ki nas tako obremenjuje. 

V določenih primerih se lahko znajdemo v situacijah, ki so same po sebi stresne in jih trenutno ne moremo spremeniti in tudi v takšnem primeru je priporočljivo, da se obrnemo po pomoč terapevta, da tam dobimo podporo za svoje občutke in to obdobje življenja. 

Tudi če se zdi, da zmoremo obvladovati tesnobo sami, je terapevtski proces priporočljiv, saj lahko tesnobo naslovimo, še preden postane večja. S tem si prihranimo čas, da je lahko terapevtski proces krajši, in hkrati tudi veliko trpljenja, ki nam ga lahko medtem tesnoba že povzroči.