Vsak od nas kdaj pa kdaj izkusi premlevanje, kot imenujemo miselni klopčič, ki nastane ob prekomernem razmišljanju o določeni stvari. Včasih gre za eno misel, včasih pa za niz različnih vsebin, ki se običajno nanašajo na negativne dogodke ali spomine. Čeprav niso vsi ljudje nagnjeni k premlevanju in preigravanju vseh mogočih scenarijev, je ta navada pri nekaterih zelo prisotna, a tudi škodljiva. Oslabi namreč sposobnost predelave čustev, zmanjšuje osredotočenost in lahko celo poveča tesnobo ali depresijo. 

Kaj povzroči premlevanje? 

Ljudje vedno nekaj razmišljamo, kar je normalno. Težava pa nastane, ko se vrtimo v enem in istem krogu misli, ki se nanašajo na nek dogodek v preteklosti, ali celo ustvarjamo scenarije v prihodnosti. Po mnenju psihologov so ključni razlogi za premlevanje naslednji: prepričanje, da bomo s premlevanjem dobili vpogled v svoje življenje ali konkretno težavo, čustvene ali telesne travme v preteklosti ter soočanje s stalnimi stresorji, ki jih ni mogoče nadzorovati. Pogosto pa je tudi pri perfekcionistih. 

Kako nasloviti težavo s premlevanjem? 

Oseba, ki s tem nima težav, si verjetno niti ne predstavlja, kako čustveno naporno je lahko premlevanje. Ko se ujamemo v miselni cikel, ki nima konca, zelo težko izstopimo iz njega. Pri takšnih težavah je zelo pomembno, da se ob nenadzorovanih mislih zavestno ustavimo in tako preprečimo, da bi postale intenzivnejše. Vse skupaj si lahko predstavljamo kot efekt snežne kepe, ki postaja z drvenjem po klancu vse večja. Kaj torej storiti, če se spopadate z obsesivnimi mislimi, ki vam ne dajo miru? 

· Preusmeritev pozornosti. Ne razmišljaj o nečem – to je lažje reči kot storiti. Ko ugotovite, da vašo pozornost zopet prevzemajo neprijetne misli, je odvračanje pozornosti ena od tehnik, s katero lahko uspešno prekinete miselni cikel. Kaj to konkretno pomeni? Pokličite prijatelja, oglejte si film, vzemite v roke knjigo, pojdi na sprehod z nekom ipd.

· Zapisujte misli. Z zapisovanjem si svoje misli pomagate organizirati, obenem pa jih tako ubesedite in preslikate drugam. 

· Prezahtevnost do sebe. Perfekcionizem in nerealno postavljanje ciljev sta pomembna vzroka za premlevanje. Če ste prezahtevni do sebe ali si zastavljate cilje, ki so nerealni, se lahko nehote začnete osredotočati na to, zakaj cilja niste dosegli, koliko napak ste naredili in kaj bi morali storiti, da bi ga. Če določite realnejše cilje, s tem tudi zmanjšate tveganje. 

· Negujte svojo samozavest. Osebe s težavami s premlevanjem pogosto poročajo tudi o težavah s samopodobo. Pravzaprav je pomanjkanje samozavesti lahko precej povezano s premlevanjem, pa tudi s povečanim tveganjem za depresijo. 

· Meditacija. Meditacija je pomirjujoča in duševno zelo osvežujoča tehnika, saj pomaga zmanjšati težave s premlevanjem.

· Razumevanje sprožilcev. Vsakič, ko se zalotite pri premlevanju, si zapišite, v kakšni situaciji se je to zgodilo, in počutje, ki jo spremlja. To vključuje tudi to, kateri dan v tednu je, kdo je okoli vas, kaj ste doživeli in koga ste srečali. Na ta način lažje razumemo sprožilce premlevanja in se jim izognemo.

· Pogled z razdalje. Največkrat premlevamo negativne dogodke, povezane s slabo izkušnjo, morda celo travme, veliko premlevamo tudi takrat, ko mislimo, da smo naredili nekaj narobe, in se za to počutimo odgovorne. V tem primeru se velja opomniti, da na situacijo gledamo samo s svoje perspektive, ne upoštevamo pa celotne slike. 

· Telesna vadba: Vadba je idealen način za odvračanje pozornosti od kompulzivnih misli, saj možgani z njeno pomočjo proizvajajo endorfine, ki povzročajo občutek sreče in izboljšajo kognitivne funkcije. Prav tako zniža raven stresnih hormonov.

· Pogovor z drugimi. Misli se najlažje razpasejo, ko imajo za to prostor – in to je, ko smo sami s seboj. Pogovor o svojih mislih z drugimi je lahko zelo koristen, saj lahko ponudi novo perspektivo, ki pomaga prekiniti cikel. Bodite pa prepričani, da je to oseba, ki to zna in zmore, in ne nekdo, ki vas povleče še globlje v brezno negativnih občutkov. Trdna mreža socialne podpore je ključno orodje za premagovanje tovrstnih težav.

· Psihoterapija. Če se vam zdi, da so težave s kompulzivnimi mislimi prevelike, da bi jih reševali sami, si poiščite strokovno pomoč.

Vir: PsychCentral / HealthLine