Bolečina družine: izgube, konflikti, travme

Božič velja za največji družinski praznik, ko se skupaj zbere vsa družina. To pa je tudi čas, ki v mnogih zaradi različnih razlogov prebudi žalost. Pri tovrstnih praznovanjih je zelo znan simbol ’praznega stola’, ko družinski člani še vedno žalujejo za drago osebo, ki je ni več med njimi. Nekateri tako za mizo simbolično postavijo stol v spomin nanjo. Takšni rituali so mnogim zelo pomembni, a obenem prebudijo žalost, pogrešanje in stare spomine, zlasti če je izguba še sveža. Podobno velja, če je družina člana izgubila ravno decembra, ki tako vsako leto opominja nanj. Bolečine pa ne prebuja le opomnik naše minljivosti. V mnogih družinah so to tudi nerazrešeni konflikti, ki se lahko vlečejo skozi generacije, spori, nerazumevanje, zamere in razklanost med člani. 

Čeprav se na prvi pogled zdi, da v takšnih primerih v družini prevladuje jeza, je pod njo skrita žalost, občutek nerazrešenih čustvenih vsebin, neizgovorjenih besed in potlačenih čustev. Pogosto pa so ti prazniki izjemno težki tudi za osebe, ki december povezujejo z bolečimi izkušnjami (ali travmami) iz otroštva. Odraščanje v družini, v kateri je vladal alkohol ali druge oblike zasvojenosti, v kateri so bile prisotne težave v duševnem zdravju starša in v kateri so vladali nasilje in zlorabe, pusti močan pečat, ki pogosto tudi v odraslosti prebuja stiske. December je bil namreč za takšne posameznike nekoč povezan s skrivanjem, turobnim vzdušjem, nenehnimi skrbmi, strahom, grozo in osamljenostjo, kar lahko vsako leto podoživljajo med prazniki. 

Osamljenost v vseh oblikah 

Poleg težkih spominov in bremen preteklosti je eden od vzrokov za decembrske stiske tudi osamljenost, ki se lahko pojavlja v različnih oblikah. Znano je, da je ta zelo pogosta pri starostnikih, ki nimajo nikogar, s komer bi lahko delili svoja občutja. Praznina in osamljenost sta lahko zelo intenzivni tudi v partnerskem odnosu, kadar med partnerjema zeva praznina in primanjkuje povezanosti, razumevanja in bližine. Pogosto se zgodi, da eden od partnerjev v odnosu ni več čustveno ali fizično prisoten, drugi pa hrepeni po ljubezni, kar prebuja občutke zavrnjenosti, zavrženosti in obupa. Osamljenost pa se v današnjem času pogosto pojavlja tudi zaradi pomanjkanja družabnih stikov. 

To se lahko zgodi zaradi številnih vzrokov, ki imajo povsem različne predznake – izrazita introvertiranost, pomanjkanje socialnih veščin, odraščanje v zelo zaprti družini in prekomerna vpetost v družbena omrežja, ki dajejo lažen občutek povezanosti z drugimi. Pri osebah v omenjenih skupinah december še dodatno poudarja osamljenost, saj gre za mesec druženja, bližine in obdarovanja, ob čemer se počutijo izvzete, nepomembne in same. Vse to lahko privede tudi do večjih čustvenih stisk, ki se v nekaterih primerih razvijejo v tesnobo in depresijo. 

Seveda pa vse našteto niso edini vzroki za trpljenje v tem času. December je lahko izjemno težak tudi za osebe, ki se spopadajo s s finančnimi težavami, saj nas mesec zavedno ali nezavedno sili k prekomerni potrošnji. To še zlasti občutijo družine, ki živijo v pomanjkanju, starši samohranilci, starostniki in osebe, ki imajo pridružene ostale eksistenčne težave. Pri vsem skupaj pa ne gre zanemariti niti prekomernih pričakovanj, ki jih morda gojimo do tega meseca. Družba nas z oglaševanjem vsako leto zasipa z idiličnimi podobami družinskih srečanj in ljubezni, na podlagi katerih nevede ustvarimo povsem nerealna pričakovanja glede praznikov in odnosov. Ne, nikakor se nimajo vsi za praznike lepo, čeprav je na prvi pogled morda tako videti. Veliko je žalosti, bolečine, trpljenja, spominov in obžalovanja. Veliko je nestrpnega odštevanja do novega leta, da ta čas končno mine. 

Kaj lahko storimo sami? 

Najprej je treba ozavestiti, kaj je tisto, kar nam vzbuja neprijetne občutke, stisko. So to nerazrešeni družinski odnosi in z njimi povezane zamere, stari spomini in celo travme, osamljenost ali kaj tretjega? Šele ko ugotovimo vir stiske, se lahko aktivno lotimo sprememb. Če se v nas v tem mesecu vedno znova prebujajo težki spomini iz otroštva, je koristno vsa te čustvena bremena predelati s pomočjo strokovnjaka, saj gre večinoma za globlje vsebine, s katerimi se težje spopademo sami. 

Če gre za osamljenost, je treba najti vzrok zanjo in si aktivno prizadevati za izboljšanje. Zelo pomembno pa je, da brez zadržkov poiščemo pomoč, ko vidimo, da sami ne bomo zmogli. V današnjem času je na voljo veliko različnih oblik pomoči, narediti je treba le prvi korak. Pomembno pa je tudi vprašanje, v kolikšni meri v resnici sami ustvarjamo pritiske in pričakovanja, povezana s tem časom. 

Nič ni narobe, če to obdobje namenimo razmisleku o preteklem letu in hvaležnosti za vse, kar nam je leto dalo. Morda pa je to tudi mejnik za nove začetke, za katere že tako dolgo zbiramo pogum. Vzemimo iz starega leta le najboljše in se pogumno podajmo novemu poglavju naproti. 

Viri: BetterHelp / PsychologyToday / GoodTherapy