''Predstavljajte si, da farmacevtsko podjetje odkrije novo zdravilo za zdravljenje raka in da dokažejo, da je zdravilo nekoliko bolj učinkovito kot placebo učinek. Ne bi pričakovali, da bo taka novica prišla na naslovnice največjih medijev na svetu,'' je na spletni strani Mail Online Health zapisal kolumnist in novinar John Naish.

''Vsekakor pa ne bi pričakoval, da se bodo eminentni zdravniki na novico odzvali, češ da naj milijone pacientov takoj zdravimo s tem novim zdravilom. A kot bom pojasnil, je to natanko to, kar se je zgodilo včeraj z zdravilom za zdravljene depresije, po tem ko je Univerza Oxford objavila svojo novo raziskavo o antidepresivih.''

Kot pravi, so bile po njegovem mnenju novice prenapihnjene, vsebina pa izjemno problematična. ''Novice so bile napisane, češ da so osebni zdravniki preveč prestrašeni pred predpisovanjem antidepresivov in da bi morali skoraj milijonu pacientom v Britaniji, ki še nimajo diagnosticirane depresije, predpisati antidepresive, češ da je depresija premalokrat diagnosticirana. A ko se je prah polegel, so na dan prišli bolj subtilni, tihi, a veliko pametnejši glasovi ljudi, ki so se pričeli spraševati, kaj se dogaja za vsem tem novim preplahom,'' nadaljuje.

''Študija Univerze Oxford je v resnici ena največjih študij, a tudi po trditvah raziskovalcev ne predstavlja nekih povsem novih podatkov. Gre, preprosto, za analizo mase podatkov iz na stotine preiskav, ki so jih naredili pred tem. Z analizo pa so strokovnjaki zaključili, da lahko pogosto uporabljeni antidepresivi delujejo boljše kot placebo tablete pri nekaterih tipih depresije. In to je v resnici to. Zakaj je torej to odkritje tako velika stvar, da je treba o njej tako veliko pisati,'' se sprašuje: ''Odgovor je seveda v tem, da ne gre za katero koli zdravilo. Govora je o antidepresivih.''

Kot pojasni, razprava o tej vrsti zdravil že dolgo ni preprosto le razprava o medicinskih težavah, ampak je postala vprašanje ideologije. Na eni strani so tisti, ki vidijo simptome depresije kot kemično neravnovesje v možganih, ki se ga da ozdraviti samo z močnimi terapevtskimi snovmi. Na drugi strani pa so skeptiki, ki pravijo, da depresija ni preprosto bolezen, ampak je skupek več različnih problemov, ki sprožijo različne posledice. Skeptiki so prav tako prepričani, da soočenje s temi težavami nujno zahteva psihološko podporo in več svetovanja ter terapij s pogovorom kot medicinsko intervencijo. Vmes med tema dvema vejama pa so ubogi pacienti.

Med njimi tudi 53-letna ustvarjalka filmov Katinka Newman iz Londona, ki je danes velika nasprotnica prekomernega predpisovanja antidepresivov, saj so njej uničili življenje. Po svoji ločitvi je namreč začela jemati antidepresive, da bi se lažje soočila s situacijo, v kateri se je znašla. A jemanje zdravil jo je pahnilo v psihotično depresijo, kjer je na eni točki mislila, da jo snemajo med umorom svojih otrok na nacionalni televiziji in takrat je vzela v roke celo kuhinjski nož in si porezala levo roko. Zaradi vse večjih težav, je kmalu jemala že sedem različnih antidepresivov in preživela leto dni v skoraj nezavestnem stanju v bolnišnici. Septembra leta 2013 so jo dali na zdravljenje v St Charles bolnišnico v Londonu, kjer se je pričela odvajati od antidepresivov. Kot pravi, so bili učinki odvajanja od antidepresivov grozljivi. Prav zato je zgrožena nad prehitrim in prepogostim predpisovanjem antidepresivov. ''Številni od pet milijonov ljudi, ki imajo danes v Britaniji predpisane antidepresive, v resnici niso depresivni, a se le spopadajo s težkimi izzivi, ki jih prinese življenje, kot je ločitev ali stres v službi.'' Kot pravi, ti ljudje vsekakor ne bi smeli jemati antidepresivov in bi morali biti pri predpisovanju teh zdravil veliko bolj previdni. Vsekakor pa ne bi smeli spodbujati ljudi ali zdravnikov k temu, da jih množično predpisujejo ali jemljejo.

S tem se strinja tudi John Naish, ki pravi, da je vodja zadnje oxfordske raziskave dr. Andrea Cipriani podal pretirano izjavo za javnost, ko je dejal: ''To je pomembna študija, ki daje končni odgovor na dolgotrajne kontraverznosti povezane z antidepresivi in tem ali v resnici delujejo, ko gre za zdravljenje depresije. Ta zdravila so učinkovita pri zdravljenju resne depresije in zmerne do močne depresije.''

''Zelo nenavadno je, da znanstvenik svoje delo razglasi kot zadnji odgovor na vprašanje,'' pove Naish. ''Znanost ves čas napreduje, včasih počasi in vztrajno v eno smer, včasih pa se preobrne in pokaže popolnoma druge rezultate in znova odpre debato o izjemno zahtevnih vprašanjih. In vprašanje glede antidepresivov je nadvse občutljivo. Znanstveniki na to temo debatirajo že desetletja in niso še prišli do zaključka, kjer bi se dokončno strinjali ali gre v resnici popolnoma za medicinsko težavo ali psihološko.''

''Teorija, da depresijo povzroča neravnovesje snovi v možganih, pa je še vedno nič več kot samo teorija. Nihče tudi še ni dokazal, kako antidepresivi natanko delujejo v možganih ali kdaj delujejo. Po mojem mnenju dr. Cipriani ne more podati kar zadnjega odgovora, dokler se mi vsi ne strinjamo, da je ta diskusija zaključena.''

Problematični zaključki raziskave

Poleg tega se je pokazalo, da je bilo skoraj 80 odstotkov študij, ki so bile analizirane v oxfordski študiji, financiranih s strani farmacevtskih podjetih, ki imajo seveda interes pri promociji teh zdravil. Pokazalo se je tudi, da je bila večina raziskav, iz katerih so zbirali podatke, neobjavljena, kar pomeni, da je težko preveriti, na kako trdnih temeljih so bile izvedene. Kritiki so dejali tudi, da je bila večina študij opravljenih na pacientih, ki so antidepresive jemali osem tednov, kar pa ne more podati realne slike pacientov, ki v resnici antidepresive večinoma jemljejo veliko dlje časa. Okoli polovica ljudi, ki jim predpišejo antidepresive, zdravila jemlje več kot dve leti. Kar pomeni, da številne od teh analiz ne kažejo realnega stanja večine pacientov, ki jemljejo antidepresive.

Profesor psihiatrije David Healy z Univerze Bangor pa je avtorje študije obtožil, da so preveč poudarili pozitivne učinke antidepresivov in prikrili negativne stranske učinke teh zdravil: ''Antidepresivi prinašajo tveganje stranskih učinkov, ki gredo od izgube libida, pojava anksioznosti, nemira. Druge študije so pokazale, da lahko v redkih primerih sprožijo celo samomor in samomorilske misli.''

Čeprav naj antidepresivi ne bi povzročali odvisnosti, najdemo na spletnih straneh številne podporne skupine, kjer ljudje drug drugemu pomagajo pri odvajanju. Ljudje opisujejo spremembe razpoloženja, samomorilske misli, izgubo libida, glavobole, občutke elektrike, ki gredo čez telo in številne druge simptome. Na Otoku so zato že naročili nove preiskave o odvisnosti od predpisanih zdravil in tokrat bodo prvič v preiskavo vključili tudi jemanje antidepresivov.

Profesor David Healy se strinja, da je treba antidepresive predpisovati s posebno previdnostjo: ''Problem te študije je, da bo veliko ljudi slišalo, kako ta zdravila dobro delujejo, ko v resnici ne, in da ni stranskih učinkov, če jih jemljejo. Ljudje bodo menili, da jih je varno jemati, v resnici pa prinašajo resna tveganja.''

Strinja se, da je časovni okvir, ki ga je vzela študija v obzir (osem tednov jemanja antidepresivov) prekratek, da bi lahko zagotovili pravo sliko jemanja teh zdravil. ''V to študijo bi lahko dal tudi alkohol in ga prikazal kot antidepresiv. A ne bi bilo dobro, da bi 10 odstotkov populacije redno pilo alkohol za blaženje depresije.''

Poenostavljanje rezultatov študij, kot je bila ta, je lahko zato izjemno problematično in celo nevarno. Profesor Allan Young iz univerze King's College London je za Mail Online dejal: ''Dobro se moramo zavedati, da ta odkritja veljajo le za hude depresivne motnje.'' Pri večini blagih in srednjih depresij je še vedno najbolj učinkovita terapija s pogovorom, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Študije so pokazale, da je v teh primerih terapija enako ali celo bolj učinkovita kot jemanje antidepresivov.