Kako je pandemija vplivala na duševno zdravje otrok in mladostnikov glede na statistike TOM telefona? 

Sandra Murk: Obdobje epidemije je prineslo velike spremembe v tematikah, s katerimi so se otroci in mladostniki obračali na TOM. Najpogostejše teme, ki so bile stalnica do leta 2020 (ljubezen, vrstniki, telesni razvoj in spolnost), so v času epidemije stopile v ozadje.

V ospredje pa so stopile stiske, povezane z duševnim zdravjem (tesnoba, depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli) in pa odnosi v družini. Trend največje rasti med vsebinami, ki smo jih prejeli v letih 2020 in 2021, je predstavljala samomorilna tematika (razmišlja, že poskušal, načrtuje, grozi, poskus med klicem). 

Skokovit porast samomorilnih teženj mladih, ki je bil na TOM telefonu zaznan v letu 2020 in 2021, se je v letu 2022 in 2023 nekoliko zaustavil, vendar številke še vedno ostajajo na visokih vrednostih. Leta 2019 je bilo 143 kontaktov s samomorilno vsebino, leta 2020 – 210 kontaktov, leta 2021 – 363 kontaktov, leta 2022 – 273 kontaktov in leta 2023 – 267 kontaktov.

Opozoriti želimo, da se na TOM telefon mladi večinoma obračajo v stanjih, ko le razmišljajo o samomoru in s svetovalci – prostovoljci prvič delijo, kako se v resnici počutijo. Predvsem dekleta so tista, ki se soočajo s samomorilnimi mislimi (2/3 dekleta, 1/3 fantje) in se o njih najraje pogovarjajo v TOM-ovi spletni klepetalnici in preko e-pošte; kar petkrat pogosteje kot po telefonu.

Kaj menite, da je povzročilo porast klicev, povezanih s psihičnimi težavami, kot so depresija, anksioznost in samomorilne misli pri mladih?

Sandra Murk: Na to vprašanje zagotovo ni enoznačnega odgovora. Takšen trend lahko do neke mere pripišemo povečani senzibilnosti družbe za prepoznavanje tovrstnih težav in destigmatizaciji iskanja pomoči, kar omogoča, da se mladi bolj odkrito pogovarjajo o svojih duševnih stiskah. Po drugi strani pa se v sodobni družbi soočamo z izzivi, ki lahko močno vplivajo na duševno zdravje posameznikov, še posebej mladih. 

Vse od splošne družbene klime in negotove prihodnosti, gospodarskih in okolijskih kriz do vedno večjega individualizma, tekmovalnosti, storilnostne naravnanosti, vplivu tehnologije na naša življenja, itd. Mladi se danes pogosto soočajo s pritiski, da bi dosegli visoka pričakovanja glede (šolskega) uspeha, videza, družbene sprejetosti. 

Nenehno se primerjajo s popolnostjo in uspešnostjo, ki jo pogosto prikazujejo družbena omrežja. Z naraščanjem zahtev in pritiskov se mladi pogosto soočajo z izzivom obvladovanja stresa. Prav tako v sodobnem svetu postaja osebni stik vse redkejši. To lahko vodi do zmanjšanja socialnih veščin in sposobnosti za reševanje konfliktov. Mnogi mladi poročajo tudi o občutku osamljenosti, kar dodatno slabi njihove vire pomoči in podpore. 

Tradicionalnim oblikam nasilja se je pridružilo še spletno nasilje, ki ne pozna časovne in geografske omejitve, kar mlade dodatno ogroža. Vsem tem izzivom je pred leti svoj prispevek dodala tudi pandemija COVID-19, ki je mladim situacijo še dodatno otežila. Seveda obstajajo še številni drugi dejavniki, a vseeno je opaziti pozitivno spremembo v družbi, kjer se vse bolj spodbuja pogovor o duševnem zdravju.

Ali lahko opišete najpogostejše stiske, s katerimi se srečujejo mladostniki, ki kličejo na TOM telefon? 

Sandra Murk: Pojavnost tematik se skozi leta oz. do epidemije ni bistveno spreminjala. Med najpogostejšimi temami so tako bila vprašanja, povezana z vrstniki (odnosi s prijatelji, sošolci), ljubeznijo (zaljubljenost, razhod, kako osvojiti fanta/punco), telesnim razvojem in spolnostjo (menstruacija, nosečnost, zaščita, spolni odnos), šolo (pritiski po uspešnosti, slabe ocene, strah pred neuspehom), težave v družini (disfunkcionalni odnosi, nasilje, ločitev), stiske, povezane z internetom (stiki preko spleta, izsiljevanje z intimnimi posnetki) in že takrat opažen trend rasti težav v duševnem zdravju. Tisto, kar izstopa v zadnjih šestih letih na TOM telefonu, je premik tematike Psihične težave iz šestega mesta najpogosteje poročanih težav pred epidemijo na drugo mesto v letu 2023.

Za primerjavo naj povemo, da so bile leta 2018 prve tri najpogostejše teme, s katerimi so se otroci obračali na TOM telefon vrstniki, ljubezen ter telesni razvoj in spolnost. Leta 2023 pa so bile te tematike vrstniki, psihične težave in družina.

Pogosto se med seboj prepleta veliko različnih dejavnikov (zahtevni družinski odnosi – npr. stalni prepiri, napetosti, poniževanja, nesoglasja, občutek odtujenosti, občutek, da jih družina ne podpira, da njihove potrebe niso slišane, da ne zmorejo izpolnjevati pričakovanj družine, razne oblike nasilja), težave v duševnem zdravju (npr. depresija, samopoškodovanje, motnje hranjenja), težave v šoli (npr. medvrstniško nasilje, učni neuspehi, previsoka pričakovanja), ki vplivajo drug na drugega in ustvarjajo kompleksno situacijo, ki mladostnika privedejo do občutkov ujetosti in brezizhodnosti. 

Pogosto se soočajo z nizko samopodobo, osamljenostjo in nesprejemanjem samega sebe. Kompleksnost težav, s katerimi se nekateri mladostniki obrnejo na TOM telefon, lepo ilustrira naslednji primer: 

"Sem 15-letna punca. Pred nekaj leti sem bila v depresiji zaradi sošolcev, ki so me zafrkavali, samote in problemov doma. Začela bom s problemi doma. Moji starši takrat niso imeli službe in seveda so bili pod velikim pritiskom, jaz pa jim nisem upala povedati o svojih problemih in niso vedeli, zakaj sem tako agresivna in nimam nič volje, zato so tudi stalno kričali na mene. Glede zafrkavanja sošolcev. Zmerjali so me s p***, spreminjali moje ime, mi pisali listke, da naj se ubijem in da nisem vredna. Takrat sem se tudi prvič začela rezati in poskušala narediti samomor. Sedaj pa se to vse vrača. V šoli sem spet sama, izgubila sem prijateljico, ker se mi laže, govori slabe stvari o meni. Spet sem se začela rezati po 1 letu. Doma me zaničujejo, da jim nič ne pomagam, ampak jim, vse, kar mi rečejo, naredim, jaz preprosto nisem tak človek, ki vidi delo. Zelo rada bi mami vseeno povedala svoje probleme glede šole in rezanja, ampak si ne upam. Razmišljam, da en dan enostavno ne bom več prišla domov in končala z vsem ... "

Kako pomembna je zgodnja intervencija pri otrocih in mladostnikih, ki kažejo znake psihičnih težav? 

Sandra Murk: Zgodnja intervencija je izjemno pomembna, saj lahko prepreči razvoj resnejših težav in omogoči hitrejšo ter učinkovitejšo obravnavo. Če se težave ne obravnavajo pravočasno, lahko postanejo kronične in se povezujejo z drugimi težavami, kot so npr. socialna izolacija, težave v šolskem okolju, ipd. Če se ukrepa zgodaj, je zdravljenje lahko hitrejše, saj se obravnava manj zapletenih stanj. 

Prepreči se 'snežna kepa' težav, ki bi zahtevala daljše in intenzivnejše zdravljenje. Zgodnja obravnava prav tako preprečuje utrjevanje negativnih miselnih in vedenjskih vzorcev. V tem obdobju so možgani izjemno prilagodljivi in dovzetni za nove izkušnje, kar pomeni, da so terapevtski pristopi pogosto učinkovitejši. Otroci in mladostniki skozi zgodnjo obravnavo tako pridobijo učinkovite strategije za spoprijemanje s stresom in razreševanje težav, kar ne vpliva le na trenutno stanje, temveč tudi krepi njihove veščine za obvladovanje življenjskih izzivov v prihodnosti. 

V tem občutljivem obdobju se osebnost, čustvena stabilnost in načini soočanja z izzivi šele oblikujejo, zato je ključno, da se težave naslovi pravočasno, kar lahko zmanjša tveganje za dolgotrajne težave v odraslosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na delo z družino, okoljem, v katerega je otrok vpet, da omogočimo optimalno okrevanje otroka ali mladostnika. Zgodnja intervencija pri otrocih in mladostnikih je torej ključna, saj preprečuje stopnjevanje simptomov, omogoča zdrav razvoj, krepi duševno odpornost in dolgoročno koristi tako posamezniku kot tudi širši družbi.

Kateri so ključni dejavniki, ki mladostnike vodijo v stanje kronične tesnobe ali depresije?

Sandra Murk: Duševno zdravje mladostnikov je rezultat prepleta različnih dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj ali pa mladostnika zaščitijo in okrepijo. Dejavniki tveganja, kot so dolgotrajni stres, težave v družinskih odnosih, osamljenost, izkušnje z nasiljem ali zlorabo, genetske predispozicije, itd. lahko povečajo ranljivost posameznika. Pomembno vlogo pa igrajo varovalni dejavniki, ki lahko omilijo vpliv tveganj in okrepijo odpornost mladostnikov. 

Med te spadajo močne socialne vezi (v družini, med prijatelji), čustvena podpora (dostop do razumevajočih odraslih in varnih prostorov za izražanje svojih čustev), zdrave življenjske navade (telesna dejavnost, kakovosten spanec, uravnotežena prehrana), pozitivno šolsko okolje (podporni učitelji, prijazno in varno šolsko okolje ter občutek uspešnosti in dosežkov), ipd.

Prisotnost teh dejavnikov pomaga mladostnikom razviti čustveno odpornost in se učinkoviteje spoprijemati z izzivi, kar zmanjšuje tveganje za razvoj resnejših duševnih težav. Več varovalnih dejavnikov mladostnik ima, bolj je odporen na stresne dogodke in lažje premaguje izzive. Nasprotno pa so tisti z manj varovalnimi dejavniki bolj ranljivi za učinke negativnih življenjskih okoliščin in travm. Pomembno je poudariti, da so dejavniki zelo individualni – kar enega otroka krepi, lahko drugega obremeni. Zato je ključno, da upoštevamo posameznikove specifične potrebe in okoliščine. 

Kako TOM telefon sodeluje z zdravstvenimi ustanovami in strokovnjaki pri napotitvi mladih, ki potrebujejo dodatno pomoč? 

Sandra Murk: Sodelovanje s strokovnjaki na področju duševnega zdravja ter drugimi institucijami in organizacijami je ključnega pomena, ker TOM telefon kot splošni svetovalni telefon ne nudi specializiranih oblik pomoči, kot so psihiatrična, psihološka ali psihoterapevtska obravnava in ne more nadomestiti strokovne obravnave.

Svetovalci – prostovoljci na TOM telefonu so usposobljeni za nudenje enkratnega svetovalnega razgovora, ki pogosto razbremeni trenutno čustveno stisko mladih, vendar te storitve niso dovolj za dolgotrajno izboljšanje duševnega zdravja, še posebej, ko gre za globlje težave. Ko svetovalci prepoznajo potrebo po daljšem in bolj celostnem pristopu, je sodelovanje z drugimi strokovnjaki ključnega pomena, saj omogoča mladostniku dostop do ustrezne strokovne pomoči, zdravljenja in dolgoročnega spremljanja. 

Mladostniki pogosto ne vedo, kje iskati pomoč, kakšne oblike pomoči so na voljo, kako do njih, prisoten je tudi močan strah, nezaupanje, občutek, da bi morali sami rešiti vse svoje težave, ipd. TOM telefon tako med drugim pomaga otrokom razumeti, kam in kako se lahko obrnejo po pomoč ter jim pomaga premostiti strah pred iskanjem strokovne pomoči. 

Poleg tega TOM telefon spodbuja mladostnike, da vključijo starše ali druge zaupanja vredne osebe v proces iskanja strokovne pomoči, kadar je to mogoče. Če se zazna resna nevarnost, kot je huda samomorilna ogroženost, se lahko vključijo tudi urgentne službe. TOM telefon tako deluje kot premostitveni člen med mladostniki v stiski in strokovno obravnavo. Prav tako seznanja zdravstvene ustanove o ovirah, ki preprečujejo mladim vstop v strokovno obravnavo. 

Kakšno vlogo igrajo socialna omrežja pri poslabšanju duševnega zdravja mladih, in ali TOM telefon obravnava tudi tovrstne težave? 

Sandra Murk: TOM je del Centra za varnejši internet Slovenija, kar pomeni, da se lahko na TOM telefon obrnejo otroci, mladostniki ter njihovi starši, kadar so v stiski zaradi težav, povezanih z uporabo spleta. Platforme, kot sta Instagram in TikTok, mladim pogosto predstavljajo idealizirane podobe življenja, videza in uspeha, kar lahko vodi do občutkov neustreznosti, nizke samopodobe, tesnobe, itd. 

Poleg tega so mladi na spletu pogosto izpostavljeni nevarnostim, kot so spletno nadlegovanje (t. i. cyberbullying) in izsiljevanje z intimnimi posnetki (t. i. sextortion). Na TOM telefonu se tako v tem kontekstu najpogosteje srečujemo s posledicami medvrstniškega spletnega nasilja in izsiljevanja z intimnimi posnetki. Mladostniki na spletu sklepajo nova prijateljstva, razvijajo romantične odnose, vendar žal naletijo tudi na posameznike, ki niso to, za kar se pretvarjajo. 

Izsiljevalec najprej ustvari občutek zaupanja in prepriča žrtev, da mu pošlje (pol)gol posnetek, nato pa ji zagrozi, da ga bo razširil, npr. na družabnih omrežjih, med prijatelji, če mu ne priskrbi dodatnih intimnih posnetkov, denarja ali spolnih uslug. 

Žrtev pogosto ustreže zahtevam, saj upa, da se bo izsiljevanje končalo, vendar se to nadaljuje. Pogosto nas nato mladostnik kontaktira v hudem strahu pred tem, da bi intimna fotografija pristala na spletu in ne ve, kako rešiti situacijo. Ko mladostnik pošlje intimno fotografijo, izgubi nadzor nad tem, kdo vse jo bo videl, kam se bo shranila, kje in kdaj se bo ponovno pojavila. To žrtvi povzroča veliko občutkov tesnobe, ves čas se pripravlja na vse možne scenarije.

Spremljajo jo občutki sramu in krivde, vse to pa se lahko stopnjuje do zelo hudih duševnih stisk. Moramo razumeti, da socialna omrežja niso povsem slaba, vendar lahko njihov negativen vpliv hitro naraste, če jih mladostniki uporabljajo brez zavedanja o tveganjih in zavedanja, da ni vse zlato, kar se sveti. 

Kako se na TOM telefonu spoprijemate z vprašanji o samopoškodovanju in samomorilnih mislih? 

Sandra Murk: Mladostniki večinoma začnejo takšne pogovore s stavki, kot so – ne zmorem več, življenje nima več smisla, boljše, da me ne bi bilo, nočem biti več tukaj ali pa direktno izrazijo, da želijo umreti. Svetovalec najprej ustvari varen in zaupen prostor za mladostnika, kjer se lahko odkrito pogovori o svojih občutkih. 

Ključno je aktivno poslušanje in izražanje mirnosti, topline, empatije, svetovalec ne obsoja in ne daje nasvetov. Pomembno je, da mladostnik začuti, da ga nekdo sliši, razume, da mu je mar, kar lahko že samo po sebi zmanjša občutek osamljenosti in obupa. Pomembno je, da svetovalec zastavi neposredna vprašanja – ali razmišljaš o samomoru? 

Nasprotno od splošnega prepričanja, takšno vprašanje ne bo spodbudilo samomorilnega vedenja, temveč pokaže, da svetovalec jemlje stisko resno in mladostniku omogoča, da odkrito spregovori o svojih občutkih. Naslednji korak je ocena stopnje tveganja za samomor. Vprašanja kot so: ali ima načrt, kako bo to izvedel, dostop do sredstev in določeno časovno obdobje pomagajo določiti, kako nujna je situacija in v katero smer bo šel pogovor. Statistika TOM telefona kaže, da le majhen delež mladostnikov dejansko napreduje do točke, kjer imajo izdelan celoten načrt. 

Eden najpomembnejših ukrepov je nadaljevanje pogovora, saj daljše pogovore običajno spremlja zmanjšanje intenzivnosti čustev. Mladostniki se po pogovoru počutijo bolj razumljene in manj obremenjene, kar zmanjša tveganje za takojšnje dejanje. Svetovalec z mladostnikom raziskuje njegove vire moči vse od aktivnosti, ki so mladostniku pomagale v preteklosti ali bi mu lahko pomagale obvladovati stisko v trenutkih krize, do raziskovanja, kdo so njegove podporne osebe: ali so to starši, drugi družinski člani, učitelji, prijatelji. 

Pomembno je tudi, da svetovalec mladostniku pomaga razumeti pomen iskanja strokovne pomoči. Zavedanje, da ima mladostnik orodja in podporo na voljo, mu daje večji občutek nadzora nad svojo stisko in izboljšuje njegovo zmožnost, da prebrodi težke trenutke. Če pa svetovalec oceni, da je mladostnik v neposredni nevarnosti za samomor, se sprožijo nujni ukrepi. To lahko vključuje obveščanje reševalne službe ali policije. V tem primeru ima svetovalec podporo dežurnih strokovnih delavk, ki pomagajo pri nadaljnjem ukrepanju in koordinaciji z drugimi službami. Po koncu takšnih klicev se svetovalci lahko soočajo z močno čustveno obremenitvijo, zato je pomembno, da se po klicu z njimi opravi razbremenilni pogovor in da primere redno predelujejo na superviziji. 

Pomembno je ločiti samopoškodovalno vedenje brez namena umreti od samopoškodovalnega vedenja z namenom smrti oz. samomorilnega vedenja, kar je lepo opisano tudi v monografiji Samomor v Sloveniji in svetu. Večina mladostnikov se namreč samopoškoduje, da bi se pomirili, sprostili svojo notranjo napetost in prevzeli nadzor nad nevzdržnimi čustvenimi ali kognitivnimi stanji in ne iz želje umreti. Pomeni, da posamezniki, ki se samopoškodujejo, niso nujno samomorilni, čeprav so lahko v hudi stiski in potrebujejo ustrezno pomoč.

Ali imate na voljo statistike, ki kažejo, koliko mladostnikov dejansko poišče pomoč po stiku s TOM telefonom?

Sandra Murk: Zaradi narave storitve žal takšne statistike ne vodimo. TOM telefon večinoma nudi enkratne svetovalne pogovore, kar pomeni, da mladostniki običajno ne vzpostavijo ponovnega stika in ne poročajo o nadaljnjem poteku po svetovanju. Sledenje, kako se situacija razvija po svetovanju, bi bilo prav tehnično in organizacijsko zahtevno, saj so v istem času dežurni številni svetovalci, kar otežuje vzpostavitev kontinuiranega stika z istim mladostnikom. Prav tako TOM telefon deluje na podlagi anonimnosti, kar onemogoča sistematično zbiranje natančnih statistik o tem, koliko mladih po stiku s TOM telefonom dejansko poišče strokovno pomoč. Povratne informacije, ki jih prejmemo, so večinoma izražene preko zahval, ki jih uporabniki pošljejo, zlasti prek svetovalnega kanala klepetalnice in elektronske pošte. Te povratne informacije pogosto izražajo hvaležnost za pomoč in podporo ter nudijo dragocen vpogled v uspešnost naših storitev. V primeru zelo zahtevnih in ogrožajočih stanj pa se vedno trudimo dogovoriti, da ostanemo v stiku, dokler otrok ne prejme potrebne podpore in pomoči. 

"Tom telefon, tvojim svetovalcem in svetovalkam bi rada rekla HVALA, da ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Ko je bil za mano še en slab dan, ko je bilo moje srce zlomljeno. Ko sem mislila, da je vse izgubljeno in da mi nikoli ne bo uspelo dobiti bitke v življenju. Ko vam je bilo mar, ko sem se počutila popolnoma grozno in izgubljeno v nevihti svojih misli. Počutila sem se kot ujeta v kletki. Zahvaljujoč Tom telefonu sem počasi izpustila bolečino in bila počasi svobodna. HVALA, ker ste bili moja opora in ste mi dali vedeti, da nisem sama. Da ste verjeli vame, ko sama vase nisem. Potrpežljivo ste poslušali moje skrbi in težave, ne da bi se enkrat samkrat pritožili ali mi kaj očitali. HVALA, ker ste me znali potolažiti ne glede na to, kako brezupna se mi je tisti trenutek zdela situacija in da ste bili ob meni.''

Kakšno vlogo igra stigma duševnega zdravja pri mladih in kako jo lahko zdravstveni sistem naslovi? 

Tjaša Bertoncelj: Otroci in mladostniki nam na TOM telefonu večkrat povedo, da enostavno nikomur ne upajo povedati, kako se v resnici počutijo. Ne želijo se razlikovati od vrstnikov, ne želijo biti čudni. Želijo si biti v redu, želijo si biti zdravi, uspešni v šoli, želijo si imeti punco/fanta, želijo imeti v redu starše. Svoje počutje skrivajo in ga ne razkrijejo ne staršem, ne prijateljem in tudi ne strokovnjakom, pri katerih so morda že v obravnavi. 

''Bojim se povedati, da sem zopet slabo, ker bodo vsi razočarani nad menoj.''

''Pred prijateljicami se delam, da sem v redu, jim stojim ob strani in jim prisluhnem, v resnici sem pa jaz tista, ki komaj živi.''

''Že od malega se počutim drugačnega, kot da sem preveč občutljiv, zato nikomur ne povem, kaj v resnici razmišljam. To, kar je v meni, ne ve nihče. Osamljen sem.''

Mnogi mladi se zaradi strahu pred stigmatizacijo izogibajo pogovorom o svojih težavah, ker se bojijo, da bodo obsojani ali zavrnjeni. Stigma ima res bistveno vlogo pri tem, kako hitro in ali sploh poiščejo pomoč. Zato menimo, da bi vse službe, tudi tiste znotraj zdravstvenega sistema del fokusa zagotovo lahko posvetile razvoju manj zahtevnih vstopnih poti v svoj sistem. Pomemben je tudi razvoj pristopov, ki nagovarjajo te občutke strahu in sramu pred stigmo. Zdravstveni sistem pa lahko veliko naredi s povečanjem ozaveščenosti in izvedbo izobraževanj o duševnem zdravju, tako za strokovnjake kot za širšo javnost. 

Katere preventivne programe bi bilo smiselno uvesti v izobraževalni sistem, da bi bolje naslavljali duševno zdravje mladih?

Tjaša Bertoncelj: Vsekakor ima zelo široko pozitivne učinke na duševno zdravje dobra razredna klima, h kateri lahko prispevajo vsi – učenci, učitelji, starši in v najširšem kontekstu tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje z uvajanjem ukrepov. Dobra razredna klima ima mnoge koristi. Učenci se počutijo varne, cenjene in podprte, kar povečuje njihovo akademsko zavzetost in uspeh. Dobra razredna klima zmanjšuje stres, anksioznost in vedenjske težave ter spodbuja čustveno blagostanje. Učenci gradijo pozitivne odnose s svojimi učitelji in vrstniki, kar vodi do sodelovalnega in spoštljivega vzdušja za vse, tako za učitelje kot učence. In ko se čutijo povezane s svojim učnim okoljem, so tudi bolj motivirani in zavzeti za delo. Seveda pa imata gradnja in ohranjanje dobre razredne klime zelo jasne smernice. Jasna smernica je na primer spodbujanje lepih odnosov med učitelji in učenci, ki jih zagotovo omogočajo pohvale in poznavanje močnih točk, interesov in izzivov vsakega učenca in tudi učitelja. Ali pa spodbujanje pozitivnih interakcij med vrstniki, pri čemer je bistveno učenje ravnanja s konflikti v razredu in učenje ponovnega vzpostavljanja odnosov po konfliktih. Med smernice spada tudi postavljanje jasnih pričakovanj in norm v razredu ter nudenje čustvene podpore in spodbude. Kadar se tega držijo vsi vpleteni, je dobro razredno klimo pravzaprav precej lahko doseči. 

Spomniti želimo tudi na nekaj odličnih predlogov, povezanih z duševnim zdravjem učencev, ki so jih zapisali mladi parlamentarci na 34. zasedanju otroškega parlamenta. Poudarili so, da bi bilo za izboljšanje duševnega zdravja mladih v izobraževalnem sistemu smiselno uvesti več ukrepov, ki bi celovito naslavljali njihovo psihološko dobrobit. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bi lahko začelo z izvedbo anket o duševnem zdravju otrok in mladih, kar bi omogočilo jasnejši vpogled v trenutno stanje in potrebe. Poleg tega bi lahko šole okrepile športno vzgojo in povečale število svetovalnih delavcev. Pomembno je tudi, da bi vsebine, namenjene krepitvi duševnega zdravja, postale sestavni del učnih načrtov. Te bi mladim omogočile pridobivanje znanj in veščin za osebnostno rast, samostojno odločanje, kritično mišljenje ter krepitev pozitivne samopodobe.

Poudarili so, da bi bilo v šolah koristno uvesti sprostitvene dejavnosti in sprostitvene kotičke, opremljene s sedalnimi vrečami, slušalkami za poslušanje glasbe ter antistresnimi pripomočki, ki bi učencem omogočili počitek in zmanjševanje stresa.

Poleg tega bi bilo smiselno dodatno izobraževati tudi starše, najbolj o duševnem zdravju, tehnologijah in socialnih omrežjih. Izpostavili so, da si od staršev želijo tudi, da bi otrokom predajali življenjsko pomembna znanja, kot so gospodinjstvo in finančne spretnosti. Naslovili pa tudi težavo, da se izobraževanj ne udeležujejo tisti starši, ki bi se jih morali udeleževati, in predlagali, da so izobraževanja za starše obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi. V izobraževalni proces je pomembno vključiti tudi učitelje, ki naj pridobijo dodatna znanja za delo z mladimi, ter otroke, ki bi se lahko usposobili za prepoznavanje in nudenje pomoči vrstnikom v stiski.

Mladi parlamentarci so opozorili Ministrstvo za zdravje, da bi k izboljšanju stanja med učenci lahko bistveno prispevalo z omogočanjem hitrejšega dostopa do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in drugih strokovnjakov, ki lahko mladim pomagajo premagovati čustvene stiske. 

Na vseh ravneh bi bilo pomembno prispevati k destigmatizaciji in odpravi tabujev o duševnem zdravju, denimo s programi, kot je "Živa knjižnica," kjer ljudje delijo svoje osebne izkušnje in premagovanje težav. Predlagali so tudi, da bi se vsaj dve razredni uri mesečno posvetili pogovorom o duševnem zdravju. Poudarili so, da pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč zrelosti. Duševno zdravje bi morali obravnavati na enaki ravni kot telesno zdravje, saj je vir dobrega počutja ravnovesje med notranjimi in zunanjimi viri podpore, med katerimi sta pozitivna samopodoba in krog ljudi, ki nam lahko pomagajo.

Projekt 'Naše mnenje šteje', ki ga je v letu 2023 izvedla Zveza prijateljev mladine Slovenije še dodaja, da bi lahko pri rednih sistematskih zdravstvenih pregledih vključili tudi psihološko oceno, saj se mladi soočajo z vse več čustvenimi stiskami, dostop do strokovne pomoči pa bi jim omogočil prostor za pogovor in zaupanje.

Kako lahko šolske ustanove sodelujejo z zdravstvenim sistemom in svetovalnimi službami pri podpiranju duševnega zdravja mladostnikov? 

Tjaša Bertoncelj: Mladostniki na TOM telefonu pogosto izrazijo, da jim vstop v strokovno obravnavo predstavlja velik izziv. Soočajo se s strahom in negotovostjo, zato težave pogosto poskušajo reševati sami ali v spletnih klepetalnicah za otroke in mladostnike, kjer lahko ostanejo anonimni. Povedo nam, da bi si želeli strokovno obravnavo kar pri nas, preko telefona ali spletne klepetalnice, saj so nam že zaupali svoje občutke in doživljanja, kar pri njih vzbuja občutek varnosti in sprejetosti. Prehod v formalno strokovno pomoč jim pogosto predstavlja dodatno oviro, saj vzpostavljanje zaupanja z novimi strokovnjaki lahko zahteva ponovno energijo in pogum, ki pa ga mnogi ne zmorejo. 

Zato menimo, da bi izobraževalne ustanove morda lahko učinkovito podpirale duševno zdravje mladostnikov s sodelovanjem z zdravstvenimi delavci in svetovalnimi službami skozi celovita, v skupnost usmerjena partnerstva. Ključen element takih partnerstev je vključitev strokovnjakov za duševno zdravje neposredno v šole, kar omogoča pravočasen, neposreden dostop do podpore. To zmanjšuje stigmo in omogoča učencem ter dijakom, da prejmejo kontinuirano oskrbo že v šolskem okolju, kar je še posebej pomembno za preventivo in zgodnje intervencije. 

Kako TOM telefon obravnava situacije, ko mladostniki kličejo zaradi težav v družinskih odnosih, ki vplivajo na njihovo duševno stanje? 

Sandra Murk: Na TOM telefonu v prvi vrsti nudimo empatičen odziv in ne obsojajoč prostor za pogovor. Otroku ali mladostniku preko svetovalnega razgovora pomagamo, da se premakne s položaja nemoči, brezupa in zmedenosti na točko, ko se začne umirjati, črpati iz lastnih virov, vzpostavlja realnejši pogled na svojo situacijo in se opremi s konkretnim načrtom pomoči. Otroku ali mladostniku pomagamo razumeti njegove čustvene reakcije. Skupaj raziskujemo majhne, dosegljive korake, ki mu lahko pomagajo izboljšati počutje in obvladovati stres, ki izhaja iz družinskih konfliktov. Te strategije vključujejo tehnike sproščanja, varno izražanje čustev ter vzpostavljanje podpornih odnosov zunaj družine, kot so pogovori z učitelji, šolsko svetovalno službo ali drugimi odraslimi, ki jim zaupajo. Kadar je možno in varno, se spodbuja pogovor z družino oz. izboljšanje komunikacije, izražanja potreb, zdravih meja. Če svetovalci ocenijo, da je situacija resnejša (npr. nasilje, zloraba ali resne duševne stiske, kot so depresija ali samomorilne misli), mladostnika informirajo o različnih oblikah pomoči, ga napotijo na ustrezno strokovno službo (šolska svetovalna služba, krizni centri, policija, CSD, CDZOM, itd.) ali ukrepe za zaščito otroka sproži TOM telefon. Ključno je, da mladostnik prepozna, da ni sam in da obstajajo rešitve ter poti za izboljšanje njegove situacije in počutja. 

Kakšne so dolgoročne posledice neobravnavane depresije in anksioznosti pri mladih za njihovo odraslo življenje?

Tjaša Bertoncelj: Mladostniki, ki z duševnimi stiskami dolgo ostajajo sami, večkrat povedo, da se v sebi počutijo neopremljene za soočanje z obveznostmi, o sebi imajo slabo mnenje, svojo stisko pa morda blažijo na destruktiven način. Nekateri so destruktivni bolj do sebe, nekateri bolj do drugih. Težko ohranjajo čustveno ravnovesje in nimajo izkušnje, kako se ravnovesje sploh vzpostavlja oz. da je okolje, počutje in čustvovanje mogoče regulirati. Vsekakor potrebujejo pomoč zrelih, zdravih in toplih odraslih, da jim te možnosti pokažejo. Primarno je to seveda naloga staršev, ki so šibkejšim, torej svojim otrokom, dolžni pomagati. Za tiste mladostnike, ki te sreče nimajo, pa je absolutno nujno, da imamo v Sloveniji vzpostavljen sistem, v katerem lahko na različne načine, vsaj kolikor toliko, pridobijo nadomestne izkušnje, zaradi katerih se bodo znali pobrati po razočaranju in izgubi, bodo znali delili svoje občutke z drugimi ter da bodo znali poiskali podporo zase. Da bodo uživali biti z drugimi, razvili izpolnjujoč partnerski odnos in sebe zagledali kot osebe, ki imajo v tem svetu mesto in ki zmorejo ter znajo.

Kako pomembno je zagotoviti dostopnost psihološke pomoči, posebej za ranljive skupine mladih, in kakšne so ovire v slovenskem zdravstvenem sistemu glede tega? 

Tjaša Bertoncelj: Pri delu na TOM telefonu se nam je pokazalo, da je za otroke in mladostnike zelo koristno, kadar med seboj dobro sodelujemo različne službe in strokovnjaki. Tako svetovalni delavci, zdravniki, socialni delavci, psihoterapevti kot policisti, učitelji, vzgojitelji in vsi drugi, ki z otroki živijo in delajo. 

Menimo torej, da je za dobrobit mladih zelo pomembno sodelovanje, ki pa je ponekod še nekoliko okorno in tukaj ima seveda tudi zdravstvo zelo veliko možnosti za vzpostavitev dobrih medsektorskih delovnih odnosov. Zagotovo pa je dostopnost ustrezne strokovne pomoči na področju duševnega zdravja zelo pomembna. Mladi na TOM telefonu nam pogosto napišejo, kako zelo težko jim je zdržati s svojimi občutki, ko dolgo čakajo na prvo obravnavo ali pa med dvema obiskoma redne obravnave pri strokovnjaku mine cel mesec. 

Kaj želite sporočiti mladim, ki potrebujejo pomoč ali pa morda oklevajo, da bi vas poklicali?

Tjaša Bertoncelj: Radi bi jih spomnili, da pogovor potrebujemo vsi ljudje, še zlasti, kadar se znajdemo v dvomu ali življenjski stiski. Kadar smo negotovi, žalostni, jezni, razočarani, nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiki nismo sami. Problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv, stvari, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase.

Včasih pa smo s kakšno stvarjo tako močno zadovoljni, da jo enostavno moramo še s kom deliti. Kadar v svoji bližini ne najdejo nikogar, ki bi mu zaupali, pa jim je vedno na voljo TOM telefon. Na TOM telefonu delajo prostovoljci-svetovalci, ki se predhodno usposobijo za vodenje pogovora z mladimi. Pogovor svetovalci vedno pričnejo s prijaznim pozdravom, TOM telefon tukaj, kako ti lahko pomagam? 

In morda nadaljujejo z: "Vesel sem, da si poklical. Rad bi ti povedal, da je TOM namenjen otrokom in mladostnikom. Pogovarjava se lahko o kakršnikoli težavi, ki jo imaš. Klic je brezplačen, prav tako ne morem videti tvoje številke in si anonimen/anonimna. Na TOM-u delamo prostovoljci in prostovoljke, veliko nas je in če boš poklical ponovno, se ti bo oglasil nekdo drug, ki je prav tako kot jaz, pripravljen na pogovor s teboj."

Otrokom in mladostnikom razložimo, da jih bomo na začetku povabili, da nam malo opišejo svojo težavo, če nam kaj ne bo jasno, bomo vprašali, potem pa bomo skupaj iskali možne rešitve. Zagotovimo jim, da si bosta s svetovalcem/-ko vzela toliko časa, kolikor ga bosta potrebovala, da se jima ne mudi. Povemo, da bi res radi vedeli kaj več o tem, kaj se mladostniku dogaja in da lahko zaupa le kolikor želi in zmore.

Bi še sami radi dodali kaj, česar še morda nismo zajeli?

Tjaša Bertoncelj: Pred tremi leti je TOM telefon, kot odziv na zelo velik vpliv epidemije Covid-19 na otroke in mladostnike, pričel z akcijo TOM POTUJE, OTROKE OBISKUJE. Opazili smo, da so se otroci začeli zapirati vase in želeli smo jim priti nasproti s sporočilom, da niso sami. TOM je učence osnovnih šol po vsej Sloveniji obiskal s TOM nahrbtnikom, v katerem so bili vsi potrebni materiali za izvedbo delavnice o pomenu pogovora in predstavitvi TOM-a kot enega od virov pomoči.

Tako se tudi letos v šole vrača akcija TOM POTUJE, OTROKE OBISKUJE. Letošnji TOM nahrbtnik bo že tretje leto zapored obiskal osnovnošolce, prvič pa tudi srednješolce pod imenom TOM POTUJE, MLADE OBISKUJE. Podatki TOM telefona kažejo na to, da se vsebina težav med osnovnošolci in srednješolci nekoliko razlikuje. 

Najpogostejše vsebine, zaradi katerih mladi, stari od 15 do 18 let, pokličejo ali pišejo na TOM telefon, so vezane na težave znotraj družine (predvsem odnos s starši), psihične težave (prevladuje depresivnost, strah, anksioznost in slaba samopodoba), ljubezenske težave in spolnost. Da ne spregledamo stisk mladih, od katerih se včasih že pričakuje, da so dovolj stari in se sami dobro znajdejo, želimo nagovoriti tudi njih, jih opolnomočiti in jim sporočiti, da niso oz. jim ni treba, da s svojimi stiskami ostanejo sami.

Z akcijo jih želimo spomniti na pomen pogovora, jim pomagati pri prepoznavanju in krepitvi lastnih virov moči in jim predstaviti TOM telefon kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. 

Ker imamo za kakšno prijavo še prostor, sporočamo, da bo akcija tako po osnovnih kot po srednjih šolah potekala od 18. do 29. novembra 2024. V tem času bodo prijavljene šole skupaj z nami praznovale tudi 34. rojstni dan TOM telefona (20. 11. 2024) in skupaj z nami verjele v pomen našega slogana 'Odgovor je pogovor'. Prijave zbiramo tukaj: tomtelefon@zpms.si. Več informacij pa se nahaja tukaj: Vrača se akcija "Tom potuje, otroke obiskuje". TOM nahrbtnik bo letos poleg osnovnih šol obiskal tudi srednje šole. - Zveza prijateljev mladine Slovenije (zpms.si). Šole so lepo povabljene k prijavi.