Evropska komisarka za zdravje opozarja ...

Androulla Vassiliou, Evropska komisarka za zdravje opozarja na katastrofalne posledice, ki bi jih gospodarska kriza lahko pustila pri ljudeh, če EU ne bo pravočasno ukrepala. Na vrhu srečanja z ministri je povedala, da bi kratkoročni pritiski na nacionalne proračune v kombinaciji s širšimi posledicami gospodarske krize lahko dolgoročno imeli negativne posledice na zdravju ljudi. Po pogovoru s predsednikom Evropske komisije Joseom Manuelom Barrosom in evropskimi ministri za zdravstvo je poudarila, da se mora EU čim prej aktivno lotiti reševanja tega problema. V ospredje je postavila predvsem zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka.

Ljudje si ne morejo "privoščiti" zdravil

Dokaz o tem, da gospodarska kriza negativno vpliva na zdravje ljudi, je tudi ta, da farmacevtska podjetja beležijo upad prodaje zdravil, saj si jih ljudje, ki so ostali brez službe, ne morejo privoščiti hkrati pa si nekateri ne zmorejo več plačevati tudi zdravstvenega zavarovanja. Kot pravi Vassilioujeva, so državljani EU bolj socialno zaščiteni kot Ameriški, a hkrati poudarja, da bi kriza utegnila imeti tudi v EU katastrofalne posledice.

Niz evropskih poslancev je zato izrazilo enotno skrb zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev, namenjenih zdravstveni blagajni. Vassiliouva pa je izrazila še strah pred tem, da bi neenakost v zdravstvu med in znotraj članic EU zaradi krize postala še izrazitejša.

Med recesijo naršča število psihičnih motenj

Psihologinja Andreja Pšeničny, ki velja za vodilno strokovnjakinjo za izgorelost pri nas, nam je razložila, da se moč oziroma stabilnost osebnostne strukture kaže na dva načina: kako močne obremenitve prenesemo in kako hitro se po obremenitvi povrnemo v prvotno ravnotežje.

Ker ekonomska kriza prinaša močnejše obremenitve, se povečuje število ljudi, pri katerih obremenitev presega prilagoditvene sposobnosti, saj pod povečanimi pritiski dekompenzirajo tudi tisti, ki brez večjih težav zmorejo nositi običajne življenjske obremenitve, pravi psihologinja. V bistvu gre za to, da zunanje okoliščine sovpadejo s strahovi, ki jih nosimo v sebi.

Strah za eksistenco je realen in predstavlja močno breme sam po sebi, če pa je posameznikova samopodoba še močneje povezana z uspehom in imetjem, je verjetnost, da bo ekonomska kriza terjala svoj davek, še toliko večja. Zaradi tega je razumljivo, da med recesijo narašča število psihičnih motenj. "Če bodo ljudje izgubljali streho nad glavo in možnosti za preživetje, se bo število obolelih zagotovo povečevalo," je poudarila Pšeničnyjeva.

Izkušnje kažejo, da se ob krizi poveča število samomorov

O tem priča vrsta pokazateljev iz prejšnjih in te ekonomske krize. V času ameriške velike depresije (1929–1939) se je koeficient samomorilnosti povišal s 14 na 17 primerov na 100.000 prebivalcev, kar pomeni kar dvajset odstotno povišanje. Število klicev na SOS telefone za preprečevanje samomorov se je v ZDA v zadnjem letu povečalo za več kot dvajset odstotkov, vse več jih je povezanih z denarjem, ekonomsko stisko ali osebnim bankrotom. Ker se predvsem moški vidijo v vlogi tistega, ki mora poskrbeti za finančno varnost družine, je zanje recesija v tem pogledu še nevarnejša,  zlasti ob dejstvu, da tudi sicer moški prevladujejo med samomorilci.

Med krizo so ogroženi vsi – zaposleni in brezposelni

Strokovni viri v ZDA še poročajo, da se je uporaba uspaval v zadnjem letu povečala za tretjino, večina jih je navajala, da ne morejo spati zaradi ekonomskih skrbi. Odstotek tistih, ki so za povečan stres navedli ekonomske vzroke, se je povečal s 66 na 80 odstotkov. Znatno se povečuje tudi število anksioznih in depresivnih motenj, pa tudi zloraba alkohola in drog. Ogroženi so vsi – nezaposleni in zaposleni.

Pri tistih, ki se že spopadajo s psihično motnjo, na primer depresijo, anksioznostjo ali bipolarno motnjo, se bolezen lahko poslabša, saj lahko občutki nemoči in strahu, ki spremljajo hitro padanje ekonomskega blagostanja, sprožijo obup in občutek brezizhodnosti.

Pomembno je, da poskrbite za svoje psihično zdravje

Zlasti so ranljivi prebivalci manj bogatih in revnih držav, saj je v teh državah ponavadi tudi manj dostopno ustrezno zdravljenje. Ljudje se bojijo poiskati pomoč, bojijo bolniškega dopusta in stigmatizacije, ki bi jih uvrstila med verjetnejše kandidate za odpuščanje. Poleg tega pa je opazen še en, enako nevaren trend: zaradi zmanjševanja kupne moči se zdi ljudem strošek za lastno psihično zdravje manj nujen, zato težje in kasneje poiščejo pomoč, oziroma šele takrat, ko so simptomi nevzdržni ali kritični. S tem pa dosežejo prav nasprotno: v zgodnejših fazah je mogoče motnje lažje in hitreje zdraviti.

Kako si pomagate, če postanete žrtev gospodarske krize?

Psihologinja Andreja Pšeničny svetuje: če izgubimo službo, začnimo (namesto izključno službe) iskati kakršno koli delo. Ni nujno, da je za poln delovni čas, ni nujno, da je v skladu za našo izobrazbo ali interesi, ni pomembno, če je izven našega kraja bivanja. Pomembno je, da si poiščemo delo, čeprav začasno, le da nam omogoča vsaj osnovno preživetje. S tem se izognemo občutku popolne nemoči, brezvrednosti in obupa.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na našem FORUMU.